Zaradi težavnega oblikovanja nemške vlade se je letos dolgo čakalo na francosko-nemški načrt preoblikovanja Evrope. Ko sta francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kanclerka Angela Merkel v začetku junija na dvorcu Meseberg vendarle predstavila svojo gospodarsko-politično vizijo razvoja Evropske unije, se je v deklaraciji znašla tudi zamisel o oblikovanju varnostnega sveta Evropske unije. S takšnim organom, katerega članstvo bi bilo številčno manjše od celotnega članstva v EU, bi države izmenično odločale o oblikovanju skupnih zunanjepolitičnih stališč Unije.
Načelna podpora pobudi
Konkretnega stališča do predlaganega varnostnega sveta EU Slovenija za zdaj nima. Na zunanjem ministrstvu v odgovoru na naša vprašanja spominjajo, da ideja o vzpostavitvi varnostnega sveta EU sega v leto 2016, ko je bila prvič omenjena v skupnem prispevku ministrov za zunanje zadeve Francije Jean-Marca Ayraulta in Nemčije Frank-Walterja Steinmeierja.
V Mladiki tudi dodajajo, da konkreten predlog Francije in Nemčije še ni formaliziran in o njem v EU še ni potekala razprava. Z načelnim stališčem, da Slovenija podpira francosko-nemško pobudo za krepitev varnostne in obrambne politike EU. »Strateški cilji razvoja EU morajo biti usmerjeni v učinkovito odzivanje na zunanje konflikte in krize, vključno s krepitvijo varnosti in odpornosti tako držav članic kot partnerskih držav, zlasti v neposredni soseščini EU,« še dodajo na MZZ.
Kaj je najboljšeza manjše države?
Iztok Mirošič, veleposlanik na MZZ, si obuditev zamisli o varnostnem svetu EU razlaga z bližajočimi se evropskimi volitvami. »Te volitve bodo verjetno prinesle spremenjena politična razmerja v evropskem parlamentu, spremenjena razmerja med institucijami EU in iskanjem modelov učinkovitejšega odločanja prihodnje EU. Proevropske sile verjetno menijo, da bi morali proti populističnemu bloku ukrepati tudi z institucionalnimi predlogi za spreminjanje Evropske unije,« razmišlja Mirošič.
Čeprav predlog za vzpostavitev evropskega varnostnega sveta še ni povsem razdelan, že zdaj obstajajo pomisleki, kako bi bilo oblikovano članstvo v tem organu: bi bile stalno zastopane nekatere večje članice, manjše članice pa bi izmenično rotirale ali pa bi rotirale vse članice, kar bi pomenilo, da največje države ne bi mogle vedno uveljavljati svoje volje pri sprejemanju odločitev. »Velike članice EU bi po vzoru varnostnega sveta OZN in odločanja s kvalificirano večino verjetno hotele imeti stalni sedež in vpliv. S tem bi EU različnih hitrosti dobila tudi konkretno obliko. Vprašanje je, ali je takšen način sprejemanja odločitev najprimernejši za manjše države,« pravi Mirošič. Na zunanjem ministrstvu sicer na naša vprašanja, kakšna številčna sestava in mandat tovrstnega organa EU bi bila za Slovenijo sprejemljiva, niso odgovorili.
Veleposlanik pri MZZ spominja na lanske razprave o prihodnosti EU, v katerih se je pokazalo, da je Slovenija zelo občutljiva glede širjenja odločanja s kvalificirano večino na sporna področja državne suverenosti, kot so na primer migracije, zunanja politika in davki, vendarle pa bi želela biti del integriranega jedra EU.
Mirošič torej nakazuje, da se bo Slovenija morala prej ali slej odločiti, ali želi v najtesneje povezano jedro EU spadati tudi z načinom oblikovanja politike. »Razmerja med učinkovitostjo večinskega odločanja in varovanjem interesov manjših z blokirajočo manjšino so temeljnega pomena za demokratično odločanje in enakopravno sobivanje,« končuje Mirošič.
