Eden glavnih virov onesnaženja je cestni promet, posebej zaradi izpustov dušikovih oksidov in prašnih delcev. K onesnaženju prispevajo tudi izpusti v kmetijstvu, proizvodnji energije, industriji in v gospodinjstvih.
Poročilo, v katerem analizirajo kakovost zraka med letoma 2000 in 2016 na podlagi meritev 2500 postaj v 39 državah, ugotavlja, da se je onesnaženje v letu 2016 glede na 2015 nekoliko zmanjšalo, je pa še vedno precej nad standardi, ki sta jih postavili EU in WHO.
Onesnaženost zraka še vedno pomembno vpliva na zdravje prebivalcev Evrope, posebej na urbanih območjih. Ima tudi znaten gospodarski učinek; skrajšuje življenja, povečuje zdravstvene stroške in zmanjšuje produktivnost, so zapisali.
Po ocenah EEA je bila izpostavljenost drobnim prašnim delcem PM2,5 v letu 2015 vzrok za 422.000 prezgodnjih smrti v 41 državah v Evropi, od tega 391.000 v EU. Izpostavljenost dušikovemu dioksidu je bila vzrok za 79.000 smrti (v EU 76.000), izpostavljenost ozonu pa za 17.700 smrti (v EU 16.400).
