Podobno kot na Bavarskem pred dvema tednoma tudi pred jutrišnjimi deželnimi volitvami v Hessnu ni vprašanje, ali se bosta deželni izpostavi dveh strank nemške vladne koalicije morali sprijazniti s padcem volilne podpore, temveč kako hud bo ta padec. Glede na javnomnenjske poizvedbe se obojim obeta polom: tako krščanski demokrati (CDU) kanclerke Angele Merkel kot socialni demokrati (SPD) Andree Nahles naj bi v primerjavi z volitvami pred petimi leti izgubili po deset odstotnih točk. Za prve bi to pomenilo okoli 28 odstotkov glasov, za druge pa 20. Na drugi strani se Zelenim obeta približno enako povečanje volilne podpore, na dobrih 20 odstotkov, desnopopulistični Alternativi za Nemčijo (AfD) pa z 12 odstotki osvojitev poslanskih mest v še zadnjem deželnem parlamentu, kjer jih še niso imeli. Vanj naj bi se glede na ankete zanesljivo uvrstili še liberalci (FDP) in Levica s kakšnimi osmimi odstotki glasov.

Eni kaznovani, drugi nagrajeni

Če bo približno tako – ob tem kaže dodati, da naj bi se dobra tretjina volilcev odločila šele tik pred zdajci – v Berlinu izida ne bodo veseli. Po Bavarski bi bil to še en dokaz, da zelo veliko volilcev svojega glasu ne bo uporabilo toliko za izbiro deželne oblasti kot za izraz protesta proti veliki koaliciji. To razkrivajo svojevrstna protislovja. Najprej, Hessen je zadnjih pet let upravljala črno-zelena koalicija, toda konservativci naj bi bili za to izdatno kaznovani, Zeleni pa nagrajeni. Drugič, deželni ministrski predsednik Volker Bouffier (CDU) je daleč najbolj priljubljen tamkajšnji politik, kar pa stranki ne pomaga. Drugi najbolj priljubljen je Tarek Al Wazir, v Bouffierjevem kabinetu pristojen za občutljivi resor gospodarstva, energije in prometa, in Zeleni lahko z njim na čelu računajo na podvojitev glasov.

Večina analitikov se strinja, da je od tega, kako se bo v nedeljo odrezala hessenska CDU, odvisno tudi, kakšna razmerja moči se bodo pred predvideno decembrsko konferenco oblikovala v stranki, in morda celo, ali bo kanclerka Merklova sploh še kandidirala za nov predsedniški mandat. Bouffier navsezadnje velja za enega njenih najbolj tesnih in lojalnih zaupnikov, zato bi bil zelo slab rezultat hessenske CDU posredna nezaupnica sami Merklovi. Poleg tega pa mora kanclerko seveda skrbeti tudi zaradi bolj ali manj zanesljivega začetka demontaže predsednice socialnih demokratov Nahlesove, ki bi se začela, če bo dosežek SPD približno takšen, kot ga napovedujejo ankete. Ta proces bi namreč sprožil tudi neizogiben izstop stranke iz koalicije.

Negotova koalicija

V CDU se na to možnost očitno po malem že pripravljajo, kajti generalna sekretarka stranke Annegret Kramp-Karrenbauer je, najbrž ne brez kanclerkine vednosti, med nekim obrobnim nastopom v četrtek izjavila, da je položaj v vseh treh vladnih strankah napet in da nihče »ne more reči, kako stabilen bo ostal in kakšna dinamika se bo razvila znotraj posameznih strank«. V primeru razpada koalicije pa so po njenih besedah edina možnost nove volitve.