To je izjavil visoki uradnik v DUTB in ljudje mu bodo verjeli, ker je gospod na položaju. Škoda, da je tako visoko, da nima nobenega vpogleda v realnost – če rečem vljudno – če pa rečem neotesano: naklada. Seveda, kar se tiče prodajanja, vsekakor ni diletant, je pripadnik »elite«, ki ga žene želja po čim večjem dobičku. Rekli boste: »Seveda za državo, za nas.« Ali res?
Elitna lokacija?
Zgodovina govori o nasprotnem, saj je nastala na najbolj degradiranem območju po potresu 1895. Viška ali prvotna Rožna dolina je bila delavsko naselje na močvirnem terenu, ki je bilo poceni. Hiške so bile nepodkletene eno-, dvodružinske… Nobene elite, prej revščina. In velika poplava leta 1926. V ljubljanskem delu, ki se danes tudi imenuje Rožna dolina, so bile boljše meščanske vile, na primer Škrabčeva 11 (projektant Šubic – zdaj jo bo zamenjal 11-stanovanjski blok), grajene večinoma po prvi svetovni vojni, so pa nastajale na trdnejšem in boljšem zemljišču, zato so bile večje in največ štiristanovanjske, če so imele polklet, primerno za hišniško stanovanje. Ker so bili lastniki teh vil premožnejši meščani, bi samo temu delu Rožne doline lahko rekli »elitno«. OPPN 210 ne leži v tem delu Rožne doline. Leži na najslabšem, najbolj poplavnem delu ob Glinščici, zato tudi ni bil pozidan, čez njega pa se izgublja tudi neki potok… Če bi bil na tem območju opuščen glinokop, bi bil podoben Habjanovemu bajerju, zbiralniku vod s Cankarjevega vrha.
V Krajevni skupnosti Rožna dolina smo se tega zavedali, zato smo določili to območje za športna igrišča in rekreacijo. Krajevne skupnosti so bile ukinjene, vsi smo razumeli, da so sklepi iz prejšnje lokalne samouprave preneseni na novo. Jok! Po uvedbi troedine demokracije, ki praviloma »bolje gospodari« z zemljo kot lokalci, so na tem zemljišču spet hoteli vriniti tujek v Rožno dolino: dva študentska bloka po petsto ljudi v vsakem, seveda brez parkirišč, potem so govorili o varovanih stanovanjih, končno so zemljišča prodali in prišli do projekta OPPN 210, kar pomeni trije stolpi s 130 stanovanji na garažnem kletnem coklu s skoraj 300 parkirnimi mesti z izvozom/uvozom iz slepe ulice, ki ima izhod samo na vzhod. Arso je dal plombo na ta projekt, ker je to poplavno območje, dokler ne bo zgrajen zadrževalnik na Brdnikovi (zdajšnji Poti Roberta Blinca). Zadrževalnik je v gradnji, zato DUTB hiti s prodajo. Ampak zadrževalnik na Glinci ne bo zadržal vod z Rožnika, bo pa gradnja postala jez za dve podzemni mezeči reki, umeščeni ena pod drugo v glino…
OPPN 210 pa je ohranjen: faktor izrabe 1,6 (»elitno« naselje ali samo drago?!), faktor zazidave, faktor zunanjih bivalnih površin, edini javni prostor kavarna, slaščičarna oziroma bife ob Glinščici – nič trgovin, ne banke, ne frizerja – res elitno! Drevesa pa bodo pod Rožnikom v koritih, trava na garažni strehi – ceneno, bo pa trajno, nikakor vzdržno.
In drago, če ne najdražje. Drago za investitorje, ki bodo kupili parcele za gradnjo, najdražje pa za kupce, ki bodo stanovanja kupili, in za nas Rožnodolce, ki so nas okradli za športne in rekreativne javne prostore, ki nam bodo zlivali talne in fekalne vode v kleti, nam zacementirali mokrišče, posekali drevje, uničili zelenje in nam uničili zrak, povečali promet, saj bodo razvažali daleč otroke v vrtce in šole ter dovažali proviant od daleč, ker je Rožna dolina brez trgovin. Najbolj elitno in najdražje.
Naša pričakovanja pa so višja. Če na tem delu Rožne doline ne moremo imeti športnih igrišč in rekreacije, potem pričakujemo, da bo območje Ars Inženiringa usklajeno z gradnjo okolja. In ker je to zamočvirjen del Rožne doline, so naša pričakovanja pri tleh: gradnja eno-, dvodružinskih hiš, tipa NA v zelenju, višina venca 7 metrov, ali pa atrijske hiše. Pa ne kavarne ali slaščičarne (to že imamo), ne bifeja (teh tudi že nekaj imamo), ampak trgovino, pa kakšen bankomat in poštni nabiralnik. Lepo bi bilo tudi, da bi se v naselju imenovala ulica po prvem rožnodolskem županu – ki nas je rešil poplav Glinščice, uredil elektrifikacijo – seveda na Viču: Juriju Petrovčiču.
Živa Vidmar, Ljubljana
