Blaž Miklavčič je sicer izjavil, da se bo gradnje na Habjanovem bajerju lotil previdno, česar ni zagotovil niti četrtni skupnosti niti sosedom – le Olepševalnemu društvu Rožna dolina je zagotovil, da bo »očuval biser RD«: »V natečajni nalogi smo izrecno zapisali, da želimo s tako imenovano zeleno gradnjo ohraniti tista drevesa, ki so kvalitetna, in da na navedeni lokaciji ne želimo maksimalne gostote gradnje, ampak gradnjo, ki bo privlačna, intimna in v kar se da največji možni povezavi s samo naravo.« No, kar se tiče dragocenih dreves, je zelo majhna možnost na dnu bajerja, ki ga ob deževjih zalije voda. Kar se tiče gostote gradnje, smo spet navzkriž, saj je v Rožni dolini tradicija vil z največ tremi stanovanji, ne pa kar z 8,285 stanovanja. Mar ni to blok? Zelo intimno gledati sosednji blok namesto biti »v največji možni povezavi s samo naravo« je pa spet filozofsko vprašanje. Na tem terenu bi bila edina povezava s samo naravo postavitev starodobnega koliščarskega naselja. Pri vsem tem se čudim, da se je pustil tak gradbeni baron speljati žejnega čez vodo troedinosti našega mesta.
Troedinost našega mesta se je lokavo lotila nabiranja denarja – mogoče v dobrobit mesta, mogoče pa v pokrivanje svojih grehov – pod krinko »dobrega gospodarja«. V Rožni dolini je vpeljala za nabirko dve metodi.
Prva je, da je razprodala, kot »dober gospodar«, zemljišča, ki so bila namenjena javnemu dobru. Seveda govorim o parcelah v okviru preminule krajevne skupnosti Rožna dolina. Prvo zemljišče je bilo namenjeno športnim igriščem in parku, t. j. OPPN 210 »Ars inženiring«, ki mu je troedinost brez vprašanja meščanov spremenila namembnost v zazidalno, saj ni in še danes ne priznava delavske naselbinske dediščine, ki je počelo Rožne doline. Zemljišče je podvrženo direktnim poplavam Glinščice, zato je Arso dalo nanj plombo, ampak DUTB ga prodaja kot »elitno«.
Drugo zemljišče je Habjanov bajer – spet neka elita! Zemljišče je bilo rezervirano za šolo. Vsi smo vedeli, da je vodni zadrževalnik, zato je bila mišljena atrijska šola za okrog 500 otrok z delom vodnatega dela, nekakšnega ribnika. Če tega ne bi mogli izpeljati, bi namenili bajer za park in otroško igrišče (ljubljanski okoljevarstveniki so si želeli obnovitev samega bajerja). No, troedinost je bajer, RD-419, prodala kot »od nekdaj zazidljivo območje« pod izvzetimi pogoji iz letošnjega OPN, ki zahteva sicer za ta del faktor zunanjih bivalnih površin najmanj 50 odstotkov, venčno višino 10 metrov, slemensko pa 14 metrov, kar je bilo sprejeto v nasprotju s predlogom ČS Rožnik, ki je zahtevala od Ceste V do Jamnikarjeve (za Glinščico) venčno višino 7 in slemensko 10 metrov (kar naj bi veljalo tako za Habjanov bajer kot za Ars inženiring). Seveda načrtovani bloki gospoda Blaža Miklavčiča niso v nobenem »sozvočju« s četrtno skupnostjo, niti s sosedi bajerja. Le z ljubljansko troedino demokracijo.
Druga metoda je nabiranje denarja s prometnimi kaznimi. V Rožni dolini so na »naš« asfalt porisali parkirna mesta in postavili parkomate, proti katerim je bilo več kot 350 hiš, za parkomate pa 43 hiš v dveh ulicah… Troedina demokracija je zmagala, »dva posameznika« sta bila premagana: imamo parkomate, in ko mestu zmanjka denarja, pošlje na nabirko redarje, tudi če pozimi MOL ni očistil parkirnih mest.
Tako je to v troedini demokraciji Janković-Koželj-Gajšek z večinsko Listo Zorana Jankovića.
Živa Vidmar, Ljubljana