»Med krompirjevimi počitnicami se obeta še večja zapolnjenost prenočišč kot zdaj, a jih v nasprotju z drugimi turističnimi kraji po Sloveniji ne bodo zasedali domači gostje. Teh bo le med pet in deset odstotki. Največ gostov iz tujine v teh dneh prihaja z Malte, iz Nemčije in Italije,« pravi predstavnica Turizma Bled za odnose z javnostmi Romana Purkart.
Pred zimo na Bledu pripravljajo pestro jesensko dogajanje s številnimi prireditvami. Že zdaj je znano, da je bilo poletje v tem turističnem kraju ponovno rekordno, saj so ugotovili petodstotno rast nočitev do konca avgusta. Gostje so jih do takrat v letošnjem letu ustvarili 800.089.
Rekordno poletje pa so imeli tudi na blejskem gradu, pravi direktor Zavoda za kulturo Bled Matjaž Završnik. »Ta teden so obiskovalci že presegli številko pol milijona in ob tem času smo jih našteli za en odstotek več kot v enakem obdobju lani. A ker smo prejšnja leta ugotavljali 19- in 16-odstotno povišanje njihovega števila, smo s tem zadovoljni, saj smo na zgornji meji zmogljivosti obiskovanj in nam ni bilo treba poseči po ukrepih omejevanja ali prestavljanja obiska na kasnejše ure.«
Vrečko s pletnje odvrgel v jezero
Na splošno so v Turizmu Bled po besedah direktorja Tomaža Roglja zadovoljni z 'zmerno rastjo v obvladljivih mejah'. Le tako lahko vzdržujejo zavezanost k zelenemu in trajnostnemu razvoju, s katerim se ponaša destinacija. Tako obiskovalci kot domačini so v anketah pokazali, da so s tovrstnimi ukrepi, pravi, zadovoljni. Zelene ukrepe kujejo tudi za prihodnja leta, ko naj bi jim namenili 260.000 evrov.
A zavezanost k trajnosti in ukrepi sami po sebi niso dovolj, pomembno je tudi njihovo uresničevanje. Kot opozarja Janez Resman, direktor Infrastrukture Bled, kar polovico vseh blejskih odpadkov ustvari prav turizem. »Medtem ko smo pri osveščanju v preteklosti precej pozornosti namenili domačinom, smo se zdaj usmerili tudi na obiskovalce, ki jih skušamo prepričati k spoštovanju našega kraja. Z letaki in opozorili poudarjamo tako odgovoren odnos do odpadkov kot do prometa,« pravi in dodaja, da jih spodbujajo k uporabi trajnostnih prevoznih sredstev namesto osebnega avtomobila, naj si vodo natočijo iz pipe, namesto da kupijo plastenko in podobno.
»Vendar nas tu čaka še veliko dela. Gostje prihajajo iz različnih kulturnih okolij. Tako se je enemu od pletnjarjev pred kratkim zgodilo, da je na otok peljal goste, ko je eden od njih prazno vrečko čipsa preprosto odvrgel v jezero. Pletnjar je ladjico obrnil in vrečko pobral. Treba je gostom dopovedati, da tudi če je v njihovem okolju kaj takega običajno, v našem vsekakor ni. Temu se je na Bledu pač treba prilagoditi,« še dodaja Resman.
V novo leto brez ognjemeta
Medtem se na Bledu že pripravljajo na zimo. Po Resmanovih besedah bodo čim prej, ko bodo temperature to dopuščale, zasnežili in odprli smučišče Straža. »Zavedamo se, da zaradi nizke nadmorske višine nismo klasično smučišče. Vendar pa želimo, da bi tako domači otroci kot obiskovalci, ki pridejo na Bled, svoje prve zavoje naredili prav na tem smučišču,« pravi direktor Infrastrukture. Trenutno sicer posodabljajo zasneževalni sistem, ki je star že 30 let, želijo pa si temeljitejše obnove celotnega smučišča.
Tudi zimski dogodki na Bledu bodo v znamenju trajnosti. Strnjeni bodo na Promenadi, ki jo bodo krasile praznične smrečice v loncih. »Po praznikih jih bomo bodisi vrnili v naravo bodisi zasadili ali pa ponudili v zasaditev občanom,« napoveduje Rogelj. Skok v novo leto bodo obiskovalci preživeli brez ognjemeta, saj le-ta preveč škodljivo vpliva na okolje.
