Ladja, ki so jo z ogljikovo metodo datirali okoli 2400 let v preteklost, je najstarejše znano ohranjeno plovilo. Leži na morskem dnu okoli 80 kilometrov od bolgarskega priobalnega mesta Burgas in je eno izmed 67 plovil, ki so jih odkrili v okviru pomorskega arheološkega projekta v Črnem morju (Maritime Archaeological Project oziroma MAP), v katerem sodeluje tudi Univerza v Southamptonu.

Prvotni načrt omenjene skupine znanstvenikov je bil preučiti učinke dviga morske gladine na civilizacije, ki so živele ob obalah Črnega morja. Za to so uporabili posebne podvodne kamere za skeniranje morskega dna, ki se upravljajo na daljavo, in odkrili nekaj, česar sploh niso iskali – na desetine izredno dobro ohranjenih ladijskih razbitin.

Nekatere segajo v leto 800 našega štetja, ko je cvetelo Bizantinsko cesarstvo, večje število pa se jih je ohranilo iz obdobja od 14. do 19. stoletja, je že leta 2017 poročal National Geographic. Kar pa je v začetku tedna najbolj presunilo znanstvenike, so analize, ki so pokazale, da se je zadnja najdba ohranila še iz grških časov, po morju je plula okoli 400 let pred našim štetjem in je tako najstarejša ohranjena ladijska razbitina.

Na krovu našli celo ostanke rib, s katerimi so se prehranjevali

Na 23 metrov dolgi ladji, ki leži na boku na globini okoli dveh kilometrov, je ohranjeno skoraj vse, tudi jambor, krmilo in klopi za veslanje. Na krovu so našli tudi kosti polenovk in morskih spak, kar razkriva, s čim so se takrat prehranjevali pomorščaki. »Našli smo celo vrvi na zadnjem delu ladje, ki jih je tam verjetno pustil kapitan, ko se je ladja potopila,« je dejal dr. Kroum Batchvarov, eden izmed glavnih raziskovalcev pri projektu. »Neverjetno.«

»Črno morje je edinstveno življenjsko okolje. Sveža sladka voda, ki se vanj zliva iz rek, kot je na primer Donava, se ne meša s slano vodo iz Sredozemskega morja in zaradi razmerja v gostoti ostaja na površju. Ker se vodi ne mešata, slana voda že na globini 150 metrov ne vsebuje kisika. Za ohranitev organskih materialov je to lahko zelo optimalno,« pravi dr. Helen Farr, pomorska arheologinja s southamptonske univerze. Da se je ladja ohranila v tako dobrem stanju, je pripomoglo tudi dejstvo, da je bila konstantno izpostavljena enakemu okolju.

Ladja, ki smo jo doslej lahko videli le na antičnih vazah

V morski vodi lesene ladijske razbitine sicer hitro razgradijo mikroorganizmi. Trgovska ladja pa je ostala skoraj nedotaknjena, saj organizmi, ki bi se drugače prehranjevali tudi z lesom, v globinah Črnega morja ne morejo preživeti.

Črno morje je bilo pred 2400 leti živahno središče trgovskih poti grških državic. Nedavno odkrita ladja spominja na tisto, ki je upodobljena na lončeni vazi s sirenami (»Siren vase«), razstavljeni v Britanskem muzeju v Londonu. Vaza, ki sega v klasično grško obdobje 480 let pred našim štetjem, prikazuje Odiseja, ki se poskuša upreti mamljivemu petju siren, povodnih mitoloških bitij.

Sodelujoča ekipa dodaja, da je tovor na krovu še neznan, za dodatne raziskave potrebujejo namreč več denarja. Ladjo nameravajo za zdaj pustiti na dnu, znane ugotovitve pa bodo objavili na konferenci Black Sea MAP v Londonu konec tedna. Projekt, ki ga financira dobrodelni sklad Julia and Hans Rausing Trust, je vreden okoli 17 milijonov evrov.

Črno morje slana voda ladja razbitina Black Sea Maritime Archaeological Project Evropa Kroum Batchvarov London Siren vase trgovska ladja trgovske poti Grčija Antika Helen Farr National Geographic