Na švicarsko ladjo Glarus ladjo se je približno 80 kilometrov od obale Nigerije v soboto skupina oboroženih piratov povzpela s pomočjo daljših lestev. Za tem naj bi prerezali bodečo žico, s katero se ladje, ki v Gvinejskem zalivu prenašajo tovor, pogosto skušajo obraniti ravno pred tovrstnimi napadi. Uničili so večino naprav za komuniciranje in zajeli dvanajst talcev od skupno devetnajstih članov posadke. Med ugrabljenimi mornarji je sedem državljanov Filipinov, po en državljan Hrvaške, BiH, Romunije in Ukrajine ter en državljan Slovenije, kar so v ponedeljek potrdili tudi na Ministrstvu za zunanje zadeve. Da gre za Slovenca, so jim potrdili v švicarskem podjetju Massoel Shipping, ki je lastnik ladje Glarus. O incidentu so obvestili svojce ugrabljenega pomorščaka. Slovenec je po poročanju švicarskih medijev celo kapitan ladje. Nigerijska pomorska uprava je z reševalno akcijo začela v ponedeljek. Po poročanju medijev, je ob uspešnih pogajanjih posadka po navadi ponovno na prostosti v nekaj tednih oziroma mesecu dni. Ladjo je nigerijska mornarica skupaj s preostalimi člani posadke prepeljala v pristanišče Port Harcourt, kjer je trenutno zasidrana. Kam so ugrabitelji odpeljali posadko na čelu s slovenskim kapitanom, ni znano. So pa mediji poročali, da so oblasti že stopile v kontakt z ugrabitelji in da so člani posadke v redu.
Gvinejski zaliv eden najbolj nevarnih
»Pomorščaki že od prej vemo, da je na teh območjih treba biti previden, ne govorimo le o piratstvu, tudi o drugem kriminalu,« je pojasnil predsednik Sindikata pomorščakov Slovenije Andrej Utenkar. V preteklosti je bil za najbolj tvegano območje znan velik del Adenskega zaliva vključno z obalo Somalije, v zadnjih dveh letih pa se je piratstvo preselilo v Gvinejski zaliv, predvsem v teritorialne vode Nigerije in Benina. Tukaj so ladje pogosto le v tranzitu, kot velja tudi za ladjo Glarus, ki so jo pirati zajeli v soboto. Premiku tveganega območja je v veliki meri botrovala vpeljava posebnega varnostnega koridorja v Adenskem zalivu, skozi katerega lahko ladje plujejo z zaščito mornarice. »Prisotnost in akcije mednarodne skupnosti v Adenskem zalivu so nedvomno pokazale, da se da nekaj storiti, da je teh napadov manj, v Gvinejskem zalivu pa bo očitno treba še več postoriti za varnost,« je pojasnil Utenkar.
Lani je bilo sicer v Gvinejskem zalivu v zameno za odkupnino ugrabljenih 75 mornarjev, v prvi polovici letošnjega leta pa 35. Za nevarno območje velja tudi velik del zahodnega Indijskega oceana vključno z Rdečim morjem, letos pa so bile za nevarno območje zaradi vojnih operacij razglašene tudi teritorialne vode Jemna, vključno s pristanišči, je dodal Utenkar.
Kje so naši pomorščaki?
Ob plovbi v nevarna območja veljajo varnostni postopki, ki se jih morajo pomorščaki držati, da zmanjšajo možnost vstopa na ladjo nezaželenim osebam. Tesno se morajo držati postopkov lokalne pomorske administracije ter postopkov, ki so jim naročeni s strani ladjarja. Pomorščaki lahko tudi okrepijo opazovanje na ladji, nanjo lahko postavijo fizične prepreke ter zavarujejo vstop v določene dele ladje, kjer se nahaja posadka.
Slovenskih pomorščakov, ki trenutno plujejo po svetu na tovornih in potniških ladjah, je nekaj sto, »ne štejemo jih v tisočih,« je pojasnil Utenkar, kot to velja za nekatere sosednje države. Toda točno število pomorščakov, ki trenutno plujejo po nevarnih območjih, ni znano, saj »plujejo z več različnimi podjetji, za nekatere niti ne vemo,« je povedal Utenkar, ki se v zadnjih desetih letih spominja dveh tovrstnih napadov piratov. Oba sta bila zaradi pravilnega ravnanja posadke, sreče in pravočasnega posredovanja vojaških ladij, ki so bile takrat v bližini, neuspešna.
