V Sloveniji se je lani stopnja bruto varčevanja gospodinjstev, ki kaže, kolikšen delež razpoložljivega dohodka so gospodinjstva privarčevala, v primerjavi s predlani povečala za 0,9 odstotne točke, medtem ko se je lani v večini držav članic EU povečala v manjši meri ali pa se je zmanjšala.
Stopnja varčevanja je bila v Sloveniji višja od povprečja EU, kjer je bila lani 9,9-odstotna, in od evrskega povprečja, kjer je bila 12-odstotna. Po podatkih Eurostata sta imeli lani najvišjo stopnjo bruto varčevanja Švedska (18,3 odstotka) in Nemčija (17,3 odstotka), najnižjo pa Poljska (1,1 odstotka).
Sredstva gospodinjstev so se lani v primerjavi s predlani povečala za 6,3 odstotka. V strukturi finančnih sredstev gospodinjstev so lani prevladovale gotovina in vloge (49,3 odstotka), delnice in drug lastniški kapital (26,9 odstotka) ter zavarovanja in pokojninske sheme (16,6 odstotka).
To kaže, da gospodinjstva še vedno varčujejo v največjem odstotku v obliki vlog pri bankah, a jih vse več varčuje tudi drugače. Narašča predvsem gotovinsko varčevanje in varčevanje v vrednostnih papirjih, predvsem v obliki delnic, so navedli statistiki.
Obveznosti gospodinjstev so se lani povečale za 5,3 odstotka. Večino ali 87 odstotkov so jih predstavljala posojila. Ta so se lani povečala za 6,3 odstotka, razlog pa ni bila le rast stanovanjskih posojil, ki so bila višja za 4,5 odstotka, ampak tudi rast potrošniških posojil, ki so zrasla za 12,4 odstotka.
V uradu so statistiko pripravili ob 31. oktobru - svetovnem dnevu varčevanja. Slovenci pripisujemo varčevanju že dolgo velik pomen, kar dokazuje razmeroma dolgoletna tradicija bančništva in hranilništva na ozemlju naše današnje države, so navedli.
