Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev se je v zadnjem lanskem četrtletju v primerjavi s četrtim četrtletjem 2019 nominalno povečal za 9,8 odstotka ali za 716 milijonov evrov in je znašal 8,04 milijarde evrov. V celotnem letu 2020 je bil v primerjavi z letom 2019 višji za 3,8 odstotka ali za 1,1 milijarde evrov, so danes sporočili iz statističnega urada RS (Surs). Ob tem so pojasnili, da se razpoložljivi dohodek gospodinjstev v kriznih obdobjih običajno zmanjšuje ali stagnira, tokrat pa so javnofinančni transferji zaradi protikronskih ukrepov potencialni upad tega dohodka na agregatni ravni preprečili.
Na Sursu opažajo, da pandemija koronavirusne bolezni in ukrepi za omejitev njenih posledic pomembno vplivajo na nakupno in varčevalno vedenje gospodinjstev. Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so v četrtem četrtletju 2020 znašali 5,665 milijarde evrov in so bili primerjavi z enakim obdobjem 2019 nominalno nižji za 15,4 odstotka ali 1,031 milijarde evrov. V celotnem lanskem letu so bili sicer izdatki za 10,3 odstotka nižji kot leto prej, kar je bilo največje zmanjšanje doslej in prvo po letu 2013.
Zaradi precej nižjih izdatkov za končno potrošnjo se je močneje povečalo varčevanje gospodinjstev. Stopnja varčevanja gospodinjstev (delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku gospodinjstev) se je v primerjavi s zadnjim četrtletjem 2019 povečala za 20,8 odstotne točke in je znašala 30,2 odstotka. Po prvi letni oceni so gospodinjstva v Sloveniji v letu 2020 privarčevala 25,1 odstotka svojega razpoložljivega dohodka, kar je bilo za 11,7 odstotne točke več kot v letu 2019. Povečanje stopnje bruto varčevanja v četrtem četrtletju 2020 in v celotnem letu 2020 je bilo največje doslej.
Gospodarstvo z najvišjim presežkom s tujino
Presežek oziroma neto posojanje celotnega gospodarstva s tujino je medtem v zadnjem četrtletju lani nominalno znašal 863 milijonov evrov ali 7,2 odstotka BDP, v celotnem lanskem letu pa 3,22 milijarde evrov ali sedem odstotkov BDP. Celotno gospodarstvo je tako lani ustvarilo najvišji presežek doslej. V primerjavi z letom 2019 je bil presežek višji skoraj za četrtino, kar po ugotovitvah Sursa kaže, da se je menjava Slovenije s tujino med zdravstveno krizo zmanjšala na izvozni strani v manjši meri kot na uvozni strani.
Nefinančne družbe so zadnje lansko četrtletje zaključile s primanjkljajem oziroma neto posojanjem, ki je znašal 31 milijonov evrov ali 0,3 odstotka BDP. Sorazmerno nizek primanjkljaj v zadnjem trimesečju pa ni bistveno vplival na presežek na letni ravni. V celotnem letu 2020 so namreč nefinančne družbe ustvarile presežek v višini 1,21 milijarde evrov ali 2,6 odstotka BDP. Primanjkljaj finančnih družb je medtem v zadnjem lanskem trimesečju znašal 35 milijonov evrov ali 0,3 odstotka BDP. Finančne družbe so - v nasprotju z letom 2019 - na letni ravni poslovale s presežkom; ta je znašal 130 milijonov evrov ali 0,3 odstotka BDP.
Marca rast cen tako na letni kot mesečni ravni
V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin marca zvišale. Na mesečni ravni je bila inflacija 0,3-odstotna, najbolj pa so se v primerjavi s februarjem podražili naftni derivati. Cene tekočih goriv so bile v primerjavi s februarjem za 6,1 odstotka višje, cene goriv in maziv za osebna vozila pa za 5,7 odstotka. Marčno inflacijo so zvišale še za 3,3 odstotka višje cene oblačil in obutve, oprema za šport pa se je v povprečju podražila za 14 odstotkov. Po drugi strani so inflacijo blažile pocenitve zimskih počitniških paketov, ki so bili nižji za 9,4 odstotka.
Cene so se marca nekoliko zvišale tudi na letni ravni, potem ko so padle tako januarja kot februarja. V letni primerjavi je bila rast cen 0,1-odstotna, pri čemer so k inflaciji največ prispevale višje cene elektrike Električna energija se je namreč marca v primerjavi z enakim mesecem lani podražila za kar 38,7 odstotka. Ob tem statistični urad opozarja, da se je elektrika marca lani opazneje pocenila zaradi vladnega odloka o začasnem neplačevanju prispevkov. Letno inflacijo so v največji meri blažile pocenitve oblačil in obutve, ki so bile v povprečju za 8,8 odstotka nižje kot marca lani.
Blago se je v enem letu podražilo povprečno za 0,3 odstotka, pri čemer se je podražilo le blago dneve porabe, in sicer za 2,2 odstotka, cene poltrajnega in trajnega blaga pa so se v povprečju znižale, za 5,8 odstotka oziroma za 0,3 odstotka. Storitve so se v enoletnem obdobju pocenile za 0,4 odstotka.
