V vseh občinah si želijo več dialoga med lokalno politiko in prebivalstvom, za kar je Šola za župane zelo primerna oblika. To je najpomembnejši sklep dogodka, ki so ga nevladne organizacije pripravile 1. oktobra v dvanajstih krajih po Sloveniji, v teh dneh pa udeleženci že dobivajo »diplome«. V Novem mestu so Šolo za župane uspešno »dokončali« trije kandidati za župane ter dva kandidata za občinska svetnika. Po oceni posebne komisije so vsi v svoje »diplome« oziroma predvolilne programe vnesli tudi reševanje problematik in nove uvide, izpostavljene v Šoli za župane. Po vsej Sloveniji je v Šoli za župane sodelovalo 110 »sošolcev« iz vrst lokalne politike in 127 predstavnikov nevladnih organizacij.
»Vsi kandidati v novomeški Šoli za župane v svojih programih namenjajo pozornost ranljivim skupinam, to je mlajšim, starejšim in invalidom. Vsi napovedujejo vključevanje občanov pri oblikovanju rešitev v svoji lokalni skupnosti, prav tako se zavzemajo za sodelovanje z občinami, predvsem ko gre za pridobivanje evropskih sredstev,« ugotovitve komisije povzema Tina Cigler iz Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, ki opravlja vlogo stičišča nevladnih organizacij jugovzhodne Slovenije.
Dialog med civilno družbo in odločevalci
Čeprav se zdi število udeležencev iz vrst lokalne politike na prvi pogled majhno, so po besedah Ciglerjeve z njihovim odzivom zadovoljni, saj so dosegli cilj.
»Med odločevalci in civilno družbo se je vzpostavil dialog, ki omogoča, da soustvarjamo skupnost, v kakršni želimo živeti. Civilna družba ima predloge in dobre rešitve, še posebej organizirani del civilne družbe, torej nevladne organizacije. Pomembno je, da so kandidati ugotovili, da imajo v svoji bližini cel bazen ljudi, ki ponujajo rešitve in v katerega lahko vedno posežejo, ne glede na to, ali bodo izvoljeni ali ne.«
Preden so se predstavniki nevladnih organizacij v začetku oktobra srečali s kandidati, so najprej zbrali predloge občanov, kaj (in kako) izboljšati ali spremeniti v njihovem okolju. Iz nabora 50 predlogov iz devetih občin so nato izluščili tri problematike, ki se pojavljajo v vseh občinah. Tako so kandidati skupaj z njimi poglobljeno razmišljali o tem, kako izobraženo mladino zadržati v lokalni skupnosti s pravo ponudbo, kako prilagoditi javne prostore in storitve različnim vrstam invalidnosti ter doseči njihovo čim večjo samostojnost, ter o pomenu vključevanja javnosti v odločitve občine.
Če ne vedo za težavo, je ne morejo rešiti
»Mnogo je stvari, ki ne terjajo prav velikih stroškov za ureditev, a se jih vodstvo občine ne loti, pa ne zato, ker jih ne bi hotelo urediti, ampak preprosto zato, ker z njimi niso seznanjeni. V Šoli za župane so torej spoznali, da imajo v svoji bližini cel kup ljudi, ki jim lahko vedno pomagajo z nekimi predlogi in že oblikovanimi rešitvami,« pojasnjuje Ciglerjeva.
Tako so denimo v Društvu oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine izpostavili izključenost oseb z okvaro sluha iz številnih dogodkov v vsakdanjem življenju zgolj zato, ker v javnih ustanovah niso nameščene slušne zanke ali drugi pripomočki, ki naglušnim bistveno olajšajo spremljanje dogodka. »Slušna zanka stane od 1500 do 2000 evrov, odvisno od velikosti prostora in same namestitve. V Novem mestu imajo slušno zanko na rotovžu, v knjižnici, kulturnem centru in še kje, nujno pa bi jo denimo potrebovali na centru za socialno delo, v zdravstvenem domu, na policijski postaji in v podobnih ustanovah, še posebej pa v domu starejših, kjer so tisti, ki slabo slišijo, resnično odrezani od dogodkov in nimajo možnosti normalno spremljati, kaj se dogaja,« pravi predsednik društva Vladimir Kastelec.
Gluhi in naglušni prikrajšani za številne dogodke
Za gluhe pa bi morali v omenjenih javnih zavodih in institucijah imeti osebo, ki obvlada znakovni jezik, dodaja. Ko denimo gluha oseba doživi neko nezgodo, pride v zdravstveni dom in nujno potrebuje pomoč. A preden tja prispe nekdo, ki obvlada znakovni jezik, se lahko zdravstveno stanje bolnika že bistveno poslabša, pojasnjuje Kastelec. »Naši naglušni in gluhi so zelo družabni ljudje, zelo radi se udeležujejo družabnih prireditev. In s temi drobnimi, a zanje še kako pomembnimi pripomočki jim boste resnično omogočili višjo kvaliteto življenja,« je udeležencem položila na srce strokovna delavka društva Geni Močnik.
