Njihova izjava sovpada z objavo izsledkov raziskave o osebju največjega evropskega biomedicinskega raziskovalnega središča, The Francis Crisk Institute, s sedežem v Londonu. Ta je pokazala, da so znanstveniki zelo zaskrbljeni zaradi vpliva brexita na raziskave tako v Združenem kraljestvu kot tudi v EU, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
29 prejemnikov Nobelove nagrade v znanosti in šest prejemnikov ene najprestižnejših nagrad na področju matematike, Fields Medal, je v pismu, ki so ga pisali Meyevi in Junckerju, opozorilo, da so odprte evropske meje pomagale celini, da je na področju znanstvenih raziskav po drugi svetovni vojni nadoknadila zaostanek v primerjavi z ameriškimi raziskavami.
»Ustvarjanje novih ovir za sodelovanje na tem področju bo zavrlo napredek v škodo vseh nas,« so zapisali v pismu.
35 akademikov je tudi zapisalo, da je treba škodo zmanjšati z dogovorom, ki bo po izstopu Velike Britanije iz EU omogočil kar največ sodelovanja na področju znanosti.
Eden od podpisnikov pisma je tudi Nobelov nagrajenec za medicino Paul Nurse, vodja omenjenega raziskovalnega središča The Francis Crick Institute. Gre za največji center za biomedicinske raziskave v Evropi, ki ima 1500 zaposlenih, od tega 1250 znanstvenikov.
Raziskava tega inštituta je pokazala na ogromno tesnobo, ki jo zaposleni čutijo glede prihodnosti znanosti po brexitu. 75,5 odstotka od 1053 sodelujočih v raziskavi je prepričanih, da bo vpliv brexita na britansko znanost »zelo negativen«, 21,3 odstotka pa jih je ocenilo, da bo »negativen«. Samo 10 odstotkov zaposlenih na tem inštitutu verjame v prihodnost britanske znanosti po brexitu.
