Nedeljske lokalne volitve na Poljskem so bile po treh letih vladavine ultrakonservativne stranke Zakon in pravičnost (PiS) prvi pomemben test v državi pred evropskimi in parlamentarnimi volitvami prihodnje leto. Stranka Jaroslawa Kaczynskega, ki ima v parlamentu absolutno večino, je kljub uspešni gospodarski in socialni politiki nepričakovano doživela poraz.
PiS je še vedno najmočnejša stranka in po neuradnih rezultatih je dobila povprečno 32,3 odstotka glasov, kar je zanjo na lokalnih volitvah sicer najboljši rezultat doslej, a še vedno dobrih pet odstotkov manj kot na parlamentarnih volitvah leta 2015. Predvsem pa je zanjo neugodno razmerje političnih sil: dve njeni veliki nasprotnici, desnosredinska Državljanska platforma (PO) in zmerno konservativna Kmečka stranka, sta namreč dobili 24,7 oziroma 16,6 odstotka glasov.
Velika mesta, tudi Varšava, za opozicijo
V večjih mestih se zmaga očitno nagiba v prid kandidatov Državljanske platforme (PO), ki je do leta 2015 zelo uspešno vladala, večinoma z zdajšnjim predsednikom evropskega sveta Donaldom Tuskom v vlogi premierja. Med desetimi največjimi mesti je kar v šestih zmagala že v prvem krogu. V Varšavi je njen proevropski kandidat Rafal Trzaskowski prejel 54 odstotkov glasov, kandidat vladajoče PiS pa 31 odstotkov. V tretjem največjem mestu Lodž je liberalni kandidat iz PO zmagal z osupljivimi 70 odstotki, v Lublinu s skoraj 60 odstotki. Zmaga pa se Državljanski platformi čez dva tedna, ko bo drugi krog, obeta še v marsikaterem drugem mestu.
Tudi za Poljsko velja, da so prebivalci večjih mest bolj naklonjeni odprtosti svetu in globalizaciji, medtem ko bi na podeželju državo radi zaprli pred svetom in migranti. Tako je liberalna PO v mestih dobila 46 odstotkov glasov, na podeželju pa komaj 13,5 odstotka. Izrazito konservativna PiS je na podeželju zbrala 39 odstotkov glasov, v mestih pa 22 odstotkov. Poraz PiS je predvsem v tem, da ji na podeželju ni uspelo pridobiti volilcev Kmečke stranke, ki ima tam še vedno 24 odstotkov podpore. Pomagalo ni niti to, da je Kaczynski, ki sicer ni v vladi niti ni predsednik države, a je nesporni voditelj vladajoče večine, kljub bolezni veliko potoval in se srečeval z ljudmi.
Tokratne volitve so pomembne tudi zato, ker je od njih odvisno, ali bo PiS lahko uresničevala svojo konservativno politiko tudi na lokalni ravni. Za cilj si je zastavila, da prevzame oblast v polovici od 16 vojvodstev (regij). Toda najbrž ji bo uspelo samo v treh ali štirih. Resda vodi v devetih, toda kljub relativni zmagi bo težko našla koalicijskega partnerja.
Prihodnje leto je pričakovati težave s sestavo večine
Gre za prve volitve v seriji štirih: maja prihodnje leto bodo evropske, jeseni parlamentarne in spomladi 2020 predsedniške. Vsekakor rezultati lokalnih volitev za PiS niso spodbudni, saj kažejo, da se na parlamentarnih čez leto dni ne bo mogla približati zastavljenemu cilju 40 odstotkov glasov. Če se ne bo nič bistvenega spremenilo, bo prihodnje leto izgubila oblast, tudi zato, ker je populistična stranka Kukuz'15, njena potencialna zaveznica, padla na 6,3 odstotka podpore.
Analitiki zato pričakujejo, da bo PiS v prihodnjem letu ublažila svojo radikalno konservativno usmeritev. Očitno agresivni nastopi, polni sovraštva do tujcev in drugače mislečih, prevladujočemu delu Poljakov niso všeč. Tako je v dneh pred lokalnimi volitvami veliko zgražanja javnosti zaradi surove ksenofobije in manipulacije s slikami povzročil volilni oglas, ki sporoča, da bi na Poljskem, če bi se PiS umaknila v opozicijo, prišlo do »velikega navala migrantov«. Da so Poljaki vse bolj proti vladajoči skupini poslancev, kaže tudi dejstvo, da se je lokalnih volitev udeležilo 51,3 odstotka volilnih upravičencev, kar je po padcu komunizma pred 30 leti prvič več kot polovica.
