V naši državi imamo nekaj institucij, ki so znane po tem, da pogosto podlegajo lobijem in spreminjajo svoje strokovne odločitve, pri tem pa pri odločbah presegajo vse razumne roke. Poleg Arsa so to še nekatere druge. Sam sem imel pred nekaj leti opravek s skladom kmetijskih zemljišč in gozdov; na Primorskem smo ob soglasju soseda, ki je imel v najemu kmetijsko zemljo od sklada, hoteli najeti nekaj deset metrov njegovega zemljišča. Dali smo vlogo na sklad in čakali kakršen koli odgovor. Po treh letih (!) čakanja sem imel vsega dovolj in poklical na območni sklad ter jih pobaral, kako je z našo vlogo. Uradnica na skladu me je odpravila približno takole: vaša vloga je pri nas šele tri leta, imamo neke težave, sicer pa kaj si mislite, pri nas golfisti na odločbo za zemljišče v Sečovljah čakajo skoraj 10 let. Ostal sem brez besed in zaprl telefon.
Ne vem sicer, koliko občanov ima s skladom tako izkušnjo, vendar sem prepričan, da Irena Majcen ni prava oseba za mesto direktorice tega sklada. S svojim dosedanjim delovanjem na ministrstvu prav gotovo ne vliva zaupanja, da bi ji uspelo kar koli obrniti na bolje. Dokaz za to so tisoči ton embalaže, ki se kopičijo na deponijah po vsej Sloveniji, ki so nastali v letih njenega ministrovanja zaradi prepočasnega in neustreznega reagiranja ministrice.
Dokler bodo pri nas državne institucije fevdi posameznih strank, državljani ne moremo pričakovati od države ustreznejših ravnanj.
Matjaž Martinšek, Ljubljana
