Najbolj priljubljena točka Julijskih Alp je za domače in tuje obiskovalce zagotovo Triglav. Tako kot je lahko nekaj posebnega njegov obisk, se ga bo na približno 300 kilometrov dolgi Pohodniški poti Julijske Alpe (The Julian Alps Trail) dalo občudovati od daleč. Na pot, ki še ni označena, se bodo pohodniki lahko podali jutri organizirano z vodniki, po skorajda vseh gorenjskih in primorskih občinah, združenih v Skupnosti Julijske Alpe.
»S to potjo jasno sporočamo, da je Triglav simbol, vendar se v Triglavsko pogorje podamo takrat, ko smo za to pripravljeni, fizično in psihično. Včasih pa je enostavno boljše in lepše doživetje, če na Triglavsko pogorje gledamo iz daljave,« pravi Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj in koordinator Skupnosti Julijske Alpe, v katero je vključenih deset gorenjskih in primorskih občin. Na jutrišnje brezplačne pohode organizatorji vabijo tako obiskovalce kot tudi domačine, ki bodo izkušnje in vtise s poti lahko v prihodnje širili drugim obiskovalcem.
Na začetek etape z javnim prevozom
Pohodna pot okoli Julijskih Alp združuje marsikaj, česar druge poti nimajo, meni Langus. »To je pot, ki vas vodi po robu, ki vam omogoča odkrivanje skritih naravnih posebnosti, ki jih ne najdete v nobenem turističnem letaku. Lahko spoznavate zgodbe in legende, ki jih ne najdete v turistični ponudbi, lahko obsedite na številnih razglednih točkah in se zazrete v daljna obzorja, ki jih rišejo visoki vrhovi in barvite doline. Na poti odkrivate bogato kulturno dediščino krajev v Julijskih Alpah in na njihovem obrobju, številne manj znane naravne posebnosti, zgodovinske in kulturne znamenitosti ter znanje, ki se med ljudmi v teh krajih iz roda v rod ni pozabilo in ga ponujajo unikatni rokodelski izdelki in kulinarične dobrote,« opisuje.
»V osnovi bo pot potekala v smeri urnega kazalca in bo razdeljena na priporočljive etape. Dnevne etape bodo zasnovane tako, da bo v krajih začetka oziroma konca etap mogoče prenočiti in se okrepčati. Etape se bodo začele na železniški ali avtobusni postaji, kar bo pohodnikom omogočilo trajnosten in mobilen dostop,« opisuje Romana Purkart iz Turizma Bled.
Martin Šolar, ki bo jutri vodil enega od organiziranih pohodov, dodaja: »Pot je primerna za skoraj vse pohodnike, ki so sposobni hoditi nekaj ur v kosu. Priporočene etape so dolge okoli 20 kilometrov, večinoma so speljane po ravninah. Najzahtevnejši vzpon je z Bleda na Pokljuko, na katerem je treba premagati 700 višinskih metrov. Pa tudi v Žirovnici, kjer gre pot po obstoječi Poti kulturne dediščine, se vzpne do Sankaške koče, znanega gorenjskega razgledišča.«
Označbe na poti do prihodnjega poletja
Kot opozarja Šolar, pot okrog Julijskih Alp pravzaprav ni nova, temveč le na novo povezuje poti, ki že obstajajo, na primer žirovniško pot kulturne dediščine, planinske poti in podobno. V teh dneh sodelujoči pripravljajo vodnik po poti, v celoti pa naj bi bila označena do prihodnjega poletja. »Krožne pohodniške poti so v svetu zelo priljubljene, tudi v Alpah jih je kar nekaj, najbolj znana je verjetno Alpe Adria Trail. Pomembno je, da imajo takšne poti veliko pozitivnih učinkov za turizem. Prinašajo nove pohodnike in več nočitev, tudi v manj znanih krajih,« opozarja Šolar.
Langus je prepričan, da pot ni zgolj nov turistični produkt, ki povezuje sodelujoče občine, pač pa daje odgovore na težka vprašanja o razvoju turizma na območju Julijskih Alp. »Gre za usmerjanje obiska in tudi dvig lokalne ekonomije. Pot je večinoma speljana skozi vasi, naselja in vzpostavlja neki nov pogled na območje Triglavskega narodnega parka, Triglavskega pogorja in Triglava, ki je osrednji motiv te pohodniške poti.« Meni, da bo pot generator nadaljnjega razvoja tako turizma kot z njim povezanih panog, saj vsebuje tudi jasno naravovarstveno sporočilo in v polni meri odgovarja na izzive sodobnega turizma.
