Ko so Lojzeta Slaka leta 2005 povabili na Rock Otočec, se je strašno bal, kako ga bo sprejela mlada publika. Glavni organizator Franci Kek ga je nagovarjal že leto prej, a mu ga ni uspelo prepričati. Naslednje leto je Slak vendarle stopil na oder »blatnega« Rock Otočca, a ne kot eden od nastopajočih, pač pa kot presenečenje.
»Vsako leto smo pripravili presenečenje mimo rock programa. Leta 2005 je bil to Slak. To je bil eden najbolj deževnih Rock Otočcev. Zato sva s sodelavcem Slaka, ko je v rokah že držal harmoniko, odnesla na oder, da mu ne bi čevlji ostali v blatu,« se spominja Kek. »Ko je stopil na oder, je bila tema. A ko je raztegnil meh in začel igrati V dolini tihi, je skupaj z njim prepevalo 7000 mladih, do zadnjega. To je bil eden največjih odzivov na vseh Rock Otočcih.« S Slakom sta se dogovorila, da bi čez deset let spet nastopil. A leta 2015 ni bilo več ne Slaka ne Rock Otočca.
Slakova »dolenjska« himna
Pesem V dolini tihi so Dolenjci vzeli za nekakšno svojo himno in je pravi fenomen, saj jo prepevajo tako ljubitelji narodnozabavne glasbe kot zapriseženi rockerji. Na stalni razstavi v muzeju Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka, ki jo v petek ob 17. uri odpirajo v Mirni Peči, lahko med drugim preberemo, da gre za narodno pesem, ki sta jo priredila Slak in Niko Zlobko. Slak je pesem slišal v svojih mladih letih, ko so jo prepevali pevci na Malem Kalu. Priredbo je uvrstil na svoj album leta 1965 in poslušalci so jo takoj vzeli za svojo.
»Prišla je iz ljudskega okolja in vrnila se je med ljudi kot slovenska ljudska pesem v sodobni preobleki,« sta zapisala avtorja razstave in kustosa Dolenjskega muzeja Majda Pungerčar in Matej Rifelj.
Ko so se leta 2012 mirnopeški šolarji preselili v novo šolsko stavbo, se je postavilo vprašanje, kaj umestiti v staro šolo v središču mesta, da bi vsebine dale pomen kraju in širši okolici. Takoj so našli skupni jezik s Slakovo družino, ki je občini podarila celotno zbirko in gradivo.
»Prva faza projekta je bila tako ureditev prostorov muzeja in postavitev stalne razstave o Lojzetu Slaku, v prihodnjih letih pa bomo uredili še razstavo o pesniku in prevajalcu ter Slakovem prijatelju Tonetu Pavčku, pa o 'letečem Kranjcu', motociklistu Ludviku Stariču in drugih pomembnih Mirnopečanih,« pravi župan Andrej Kastelic.
Temeljita prenova stavbe z ureditvijo muzeja je stala okoli milijon evrov, od tega je občina 96.000 evrov pridobila iz evropskega sklada za razvoj podeželja. Za muzej je v pritličju na voljo 880 kvadratnih metrov, od tega Slakova zbirka obsega približno tri četrtine prostora.
»Oče si je že od nekdaj želel prostor za vse te njegove predmete in glasbeno zbirko, da bi bili dostopni tudi širši javnosti. Zato smo bili neizmerno veseli, ko se je ponudila možnost sodelovanja z občino in da za zbirko zdaj skrbijo strokovnjaki iz Dolenjskega muzeja,« je dejal sin velikega virtuoza Slavko Slak. Razstava prikazuje življenjsko in glasbeno pot velikega glasbenika in njegov prispevek k razvoju narodnozabavne glasbe.
Na razstavi tudi originalne Slakove harmonike
Poleg bogatega slikovnega materiala, razstavljenih plošč, inštrumentov, noš, priznanj in drugih predmetov bodo lahko obiskovalci delček njegove glasbe podoživeli tudi z ogledom video in avdio materiala, ki sta ga pripravila sinova Robert in Slavko, na odru bodo lahko zaigrali na harmoniko in posneli lasten videospot z eno od Slakovih uspešnic. Kot dodaja Slavko Slak, bodo na razstavi predstavljene očetove originalne diatonične harmonike, vpogled v okolje, kjer je nastajala Slakova glasba, pa bo obiskovalcem ponudila tudi rekonstruirana vadbena soba iz Slakove družinske hiše z originalnim pohištvom in inventarjem.
Del razstave je oblikovan tako, da se navezuje tudi na Toneta Pavčka, razstava o njem bo namreč naslednji korak občine. »Že sam Pavček je zapisal, da je bila prav pesem povezovalna nit med njim in Slakom, pa tudi sama Dolenjska, predniki in njihov pogled na življenje. Zato smo del razstave posvetili tudi etnološkim vsebinam – konjereji, vinogradništvu, čebelarstvu,« dodaja Pungerčarjeva. Razstava je prilagojena slepim in slabovidnim, v celoti je dostopna gibalno oviranim osebam, prostori pa so opremljeni tudi s slušno zanko.
