Na Frankfurtskem knjižnem sejmu, kjer se vsako leto zvrsti okoli 285.000 obiskovalcev, se te dni predstavlja več kot 7100 razstavljalcev iz 110 držav. V več kot sedemdeset odstotkih gre za tuje založnike, poudarjajo organizatorji, denimo jugovzhodnoazijski in afriški razstavljalci so prisotni močneje kot kadar koli prej, na najbolj bogat trg z avtorskimi pravicami pa se vračajo tudi Američani.
Nekaj manj kot v minulih letih je založb, ki izdajajo literaturo v nemščini, pa tudi bolj desničarsko profiliranih založnikov, ki so v preteklosti sprožali javne polemike, a direktor največjega knjižnega sejma na svetu Juergen Boos kljub temu pričakuje kontroverzne razprave. Odkar se je sejem po drugi svetovni vojni leta 1949 – po sicer dolgi predpretekli zgodovini – na novo odprl, vztrajno zastopa svobodo govora in objave. »Tudi toleranca do polariziranih avtorjev in debata z njimi sta dosežek demokratične družbe. A kakršno koli obliko ksenofobije strogo obsojamo,« je poudaril pred odprtjem.
V fokusu Gruzija
Vloga častne gostje je letos pripadla Gruziji. Država ob Kavkazu in Črnem morju je svojo nacionalno predstavitev zasnovala na posebnosti 33 črk svoje abecede; slednja je uvrščena celo na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Na sejmu je tako – ob glasbenih, filmskih, arhitekturnih, fotografskih in kulinaričnih dobrotah – mogoče brskati med več kot dvesto naslovi gruzijskih avtorjev v nemškem prevodu, sedemdeset piscev pa se predstavlja tudi v živo. Med njimi ena najbolj uveljavljenih prozaistk, dramatičark in gledaliških režiserk Nino Haratišvili ter romanopisec in dramatik mlajše generacije Davit Gabunia.
Pridružila se bosta odmevnim literatom, ki debatirajo in, jasno, podpisujejo knjižne izvode v sejemskih dvoranah in na dogodkih na drugih frankfurtskih lokacijah. V teh dneh je tako mogoče prisluhniti ameriškemu piscu Paulu Beattyju, ruskemu pisatelju in novinarju Dmitriju Gluhovskemu, nemški avtorici Dörte Hansen in kitajskemu pisatelju Liu Cixinu. Nastopila bo še uveljavljena Norvežanka Maja Lunde, avstrijski romanopisec Robert Seethaler, Švicar Martin Suter, Američanka Meg Wolitzer in mnogi drugi.
Vse več slovenskih založnikov
Za zastopanost slovenske literature na sejmu, kjer je letos tudi 800 literarnih agentov iz 33 držav, skrbi Javna agencija za knjigo RS. Pod okriljem njene stojnice te dni delujejo tudi individualne založniške postaje založb Goga, Miš, Sanje, Pivec in Sodobnost International, v ločenih halah s svojimi stojnicami nastopata še Beletrina in Mladinska knjiga.
Slovenija, ki se v Frankfurtu prvič po podpisu pogodbe februarja predstavlja tudi kot častna gostja tega sejma leta 2022, je pred mednarodno občinstvo letos pripeljala še nekaj avtorjev. Nedavni nemški prevod pesniške zbirke Didaskalije k dihanju spremlja avtorica Anja Golob, podobno velja za Gorana Vojnovića ob prevodu romana Figa. Na desetih slovenskih dogodkih gostujejo še Lučka Kajfež Bogataj, Stanka Hrastelj, Vinko Möderndorfer in avtor vinske enciklopedije Slovenija, vinska dežela Robert Gorjak. Sejem je do danes odprt le za strokovno javnost, širša pa je pod knjižne odre vabljena jutri in v nedeljo.
