Osrednja tema zasedanja, ki se ga bo udeležil tudi slovenski notranji minister Boštjan Poklukar, bo po pričakovanjih predlog za krepitev evropske agencije za mejno in obalno stražo, naslednice agencije za zunanje meje Frontex. To je bila ena ključnih pobud v septembrskem govoru predsednika komisije Jean-Clauda Junckerja o stanju unije.
Predlog med drugim predvideva, da ima agencija lastno osebje in opremo ter da lahko njeni člani pod pristojnostjo in nadzorom članice, kjer so nameščeni, izvajajo tudi izvršne naloge, na primer preverjanje identitete in odločanje o vstopu ljudi na zunanji meji v državo.
Čeprav komisija izpostavlja, da predlog ne posega v nacionalno suverenost, podrobnosti kažejo nasprotno. Predvideva namreč možnost posredovanja mejne in obalne straže v članici tudi, če ta za to ne zaprosi; to naj bi bil »skrajni ukrep, če je na kocki interes celotne EU«.
Evropska komisija ima dve možnosti
Če razmere na zunanji meji terjajo nujno ukrepanje, pa zadevna članica ne ukrepa za odpravo težav ali če zavrača sodelovanje z agencijo in ne dovoli namestitve evropske straže na svojem ozemlju, ima Evropska komisija po predlogu dve možnosti.
Prva možnost je običajen postopek v primeru kršenja evropske zakonodaje, druga možnost pa je uporaba 29. člena schengenskega zakonika, ki dopušča uvedbo notranjega nadzora v primeru resnih pomanjkljivosti na zunanji meji unije.
Predlog za utrditev zunanje meje je tako tesno povezan s schengnom in vprašanjem odprave nadzora na notranjih mejah. Avstrija na primer nujnost nadzora na notranji meji že vseskozi utemeljuje s pomanjkljivo zaščito zunanje meje.
Ureditev zunanje meje bo pomagala tudi pri prenovi azilnega sistema
Utrditev zunanje meje naj bi po ocenah v Bruslju olajšala tudi dogovor o prenovi skupnega azilnega sistema, ki je v slepi ulici zaradi vprašanja obveznih begunskih kvot. Notranji ministri bodo v petek pregledali stanje v pogajanjih o reformi, a preboja ni pričakovati.
Pomislekov v povezavi s stalno enoto 10.000 varuhov meje je sicer veliko - glede njihovih pristojnosti, velikosti enote in financiranja. Viri pri EU so pred dnevi v Bruslju izpostavili "vprašanja, povezana s suverenostjo".
Slovenija po neuradnih navedbah predlog o krepitvi mejne in obalne straže pozdravlja, a izpostavlja, da je odprtih vprašanj še veliko, tako glede pristojnosti in vidika suverenosti kot glede velikosti in financiranja, kar pomeni, da je pred unijo verjetno še dolga razprava.
Prav tako bodo ministri razpravljali o drugih vidikih migracij, na primer o idejah za vzpostavitev nadzorovanih centrov za obravnavo migrantov v uniji in centrov za izkrcanje zunaj unije, sodelovanju z Egiptom ter o reviziji evropskih pravil o vračanju nezakonitih migrantov, pri čemer je cilj pospešiti postopke vračanja ter bolje preprečevati pobege in nezakonita sekundarna gibanja.
V povezavi s predlogi za izboljšanje postopkov vračanja Slovenija po neuradnih informacijah izpostavlja, da je pobuda pomembna in da je te postopke treba izboljšati, ter si želi, da bi bili predlogi ambicioznejši.
Slovenija bo po neuradnih navedbah na zasedanju znova izpostavila tudi zahodnobalkansko migracijsko pot ter opozorila, da so razmere zaskrbljujoče in da je treba pomagati BiH.
