Nacionalni zbor (NZ) francoske skrajne desničarke Marine Le Pen, kot se od spomladi imenuje dotedanja Nacionalna fronta, ter italijanska vladna stranka Liga notranjega ministra Mattea Salvinija sta na srečanju v Rimu objavila zavezništvo pred volitvami v evropski parlament. »Maja bomo lahko doživeli Evropo, ki se bo postavila proti globalizaciji. Nadomestili bomo avtoritativni model, v katerega se je v zadnjih letih spremenila EU,« je dejala Le Penova, Salvini pa je za maj, ko so napovedane volitve v sedemindvajseterici držav Unije, napovedal začetek »revolucije razuma«. Kot pravi, imata z voditeljico Nacionalnega zbora enake poglede in skupaj vzpostavljata zavezništvo proti sovražnikom Evrope, med katere je uvrstil sedanjega predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja ter evropskega komisarja za finančne in gospodarske zadeve Pierra Moscovicija, ki sta po njegovem »zaprta v svojih bunkerjih v Evropi«.

Distanciranje od Bannona

Le Penova se je ob srečanju s Salvinijem nekoliko nepričakovano distancirala od poskusov razvpitega ameriškega samozvanega gospodarskega nacionalista Steva Bannona – ta je bil lani poleti zaradi nesprejemljivega odziva Bele hiše na rasne izpade v Charlottesvillu prisiljen odstopiti kot Trumpov glavni strateg –, da v gibanje poveže evropske desničarske populiste. »Mi sami smo tisti, ki bomo oblikovali politično silo, porojeno iz evropskih volitev,« je dejala, Bannona pa označila za Američana, ki želi ponuditi analitično pomoč evropskim nacionalističnim strankam.

Evropska skrajna desnica si bo sodbo pisala sama

Tovrstno pojasnjevanje domnev o Bannonovi misiji slednjo postavlja v drugačno luč, saj se je njegovo Gibanje (The Movement) že kazalo kot nadnacionalno, proti Evropski uniji nastrojeno zavezništvo evropskih skrajnodesničarskih strank. Bannon se je v ta namen prejšnji mesec v Rimu udeležil kongresa opozicijske skrajnodesničarske stranke Bratje Italije, na katerem je med drugim opazno hvalil italijanski eksperiment sovladanja desnih Salvinijevih in levih Di Maiovih populistov iz vrst Gibanja petih zvezd. Že marca letos se je Bannon udeležil kongresa tedaj še Nacionalne fronte, ki je po strmem vzponu proglobalističnega francoskega predsednika Emmanuela Macrona poskušala revidirati svojo podobo in se tudi preimenovala. Voditeljica po novem Nacionalnega zbora je tedaj pozdravila Bannonovo pobudo povezovanja evropske skrajne desnice, a se napoved enega od vodilnih članov njene stranke Louisa Aliota, da se bodo zagotovo pridružili Američanovemu projektu, očitno ne bo uresničila.

Podobno kot zdaj Le Penova je že avgusta reagiral Alexander Gauland, sopredsednik skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD), ki je lani jeseni postala najmočnejša opozicijska stranka. »Nismo Amerika,« je tedaj dejal za časopisno verigo Funke Media in dodal, da so si evropske skrajnodesničarske stranke preveč različne, da bi jih bilo mogoče vse spraviti v Bannonov šotor. Alice Weidel, druga predsednica stranke AfD, se je nasprotno od Gaulanda z Bannonom srečala, a je menda zgolj iskala nasvete, kako naj stranka v svoji politični strategiji uporablja alternativne medije.