Vučić je dejal, da želi Srbija sodelovati s severnoatlantskim zavezništvom »kljub bolečim spominom«, pri čemer je spomnil na štirimesečne Natove zračne napade na tedanjo Zvezno republiko Jugoslavijo leta 1999.
Stoltenberg je izpostavil, da ne gre za vojaško vajo, temveč za vajo civilne pripravljenosti in platformo za tiste, ki se prvi odzovejo. Kot je ocenil, bo vaja priložnost, da se »učimo drug od drugega, da bi pridobili izkušnje in se bolje pripravili na čase, v katerih se soočamo z izrednimi situacijami«.
»Vaja tudi kaže, kako partnerstvo z Natom lahko prinese konkretne koristi Srbiji, Natu in vsej regiji,« je še dejal generalni sekretar severnoatlantskega zavezništva.
V vaji sodeluje 2000 ljudi iz 38 držav, potekala pa bo do 11. oktobra v Mladenovcu in Sopotu blizu Beograda ter v Aranđelovcu v Šumadiji. Tokrat je prvič, da takšno vajo gosti Srbija, kar, kot je pred obiskom v Srbiji izpostavil Stoltenberg, kaže na močno partnerstvo med državo in Natom.
Srbija se namerava izogniti napakam iz preteklosti
Vučić in Stoltenberg sta se zatem skupaj udeležila srečanja Vodstvo za varnost regije o prihodnjih odnosih med Srbijo in Natom. Srbski predsednik je ob tem izpostavil, da bo Srbija naredila vse, da bi se izognili napakam iz preteklosti, obenem pa zagotovili prihodnost srbskega naroda in boljše okolje za gospodarstvo.
Dodal je, da bo Beograd naredil vse za nadaljevanje dialoga s Prištino, da bi ohranili mir in varnost v regiji. Stoltenberg je že prej ob robu vaje izpostavil, da Nato podpira dialog med Beogradom in Prištino.
Obe strani pa je Stoltenberg malo več kot teden dni po obisku kosovskega predsednika Hashima Thacija pri spornem akumulacijskem jezeru Gazivode na severozahodu Kosova pozval k zadržanosti. »Vsi se morajo vzdržati provokativnih besed in dejanj. Natova misija KFOR bo še naprej navzoča na Kosovu, kjer bo spremljala razmere in ščitila vse,« je še dejal v izjavi novinarjem ob robu vaje.
Vučić se je danes zavzel tudi za boljše odnose s Hrvaško ter z novim političnim vrhom v Bosni in Hercegovini.
