Bruto prihodki od iger na srečo - to je skupni znesek vseh vplačil, zmanjšan za izplačane dobičke - so v letu 2017 dosegli 307 milijonov evrov. To je več kot četrtino manj kot v predkriznem letu 2008 in tudi skoraj deset odstotkov manj kot še pred petimi leti, čeprav se v zadnjih nekaj letih povečujejo za po nekaj milijonov evrov letno.
Največji padec bruto prihodkov beležita obe loteriji, ki v Sloveniji prirejata klasične igre na srečo: Loterija Slovenije in Športna loterija. Potem ko sta v letu 2008 ustvarili skupaj 77 milijonov evrov prihodkov, so se ti začeli v naslednjih letih zmanjševati in v šestih letih zdrsnili do 57 milijonov evrov. Po okrepitvi v letu 2015 se je nato padanje nadaljevalo.
V letu 2017 sta tako loteriji ustvarili skupaj 53,4 milijona evrov prihodkov oz. devet odstotkov manj kot leto prej in skoraj 31 odstotkov manj kot leta 2008.
Velika razlika med igralnicami in igralnimi saloni
Medtem so bruto prihodki iz posebnih iger na srečo, ki jih prirejajo igralnice in igralni saloni, lani dosegli 253,6 milijona evrov. Številka je za tri odstotke nižja kot pet let prej, vendar pa je razlika med igralnicami in igralnimi saloni velika: v igralnicah so se namreč prihodki v tem času povečali za deset odstotkov, v igralnih salonih pa zmanjšali za 19 odstotkov.
Podobno je tudi gibanje števila obiskovalcev: medtem ko se je v igralnicah od leta 2012 število vstopov povečalo za odstotek na nekaj več kot 1,7 milijona, se je v igralnih salonih zmanjšalo za 24 odstotkov na nekaj manj kot 1,8 milijona. Še leta 2008 so v igralnicah in igralnih salonih našteli skupaj več kot pet milijonov vstopov igralcev na srečo.
Lani je bilo v državi 10 igralnic oz. dve manj kot pred krizo s skupaj 277 igralnimi mizami in 3782 igralnimi avtomati. Srečo pa je bilo mogoče poleg tega preizkušati še v 28 igralnih salonih, katerih število se je v zadnjih desetih letih zmanjšalo za šest. Vsi skupaj so imeli 4246 igralnih avtomatov.
Igre na srečo smejo v Sloveniji organizirati prireditelji, ki pridobijo državno koncesijo. Pri klasičnih igrah na srečo je davčna stopnja določena pri petih odstotkih, v igralnicah ter na igralnih avtomatih pa pri 18 odstotkih.
Po pojasnilih Finančne uprave (Furs) se večji del koncesijske dajatve steče v državni proračun, porabi pa za promocijo turizma ter občine. Lani je skupni znesek teh dajatev dosegel 107,6 milijona evrov, k čemur so slabih 50 milijonov evrov prispevale igralnice, nekaj več kot 35 milijonov evrov igralni saloni, preostalih 22 milijonov evrov pa loteriji.
Loterija Slovenije in Športna loterija vplačujeta koncesijsko dajatev na računa Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS ter Fundacije za financiranje športnih organizacij v RS. Obe fundaciji sta v skladu z zakonom o igrah na srečo deležni tudi po 2,2 odstotka koncesijske dajatve od prirejanja posebnih iger na srečo. Od preostalega dela je 50 odstotkov prihodek proračuna in se nameni za razvoj in promocijo turizma, druga polovica pa se nameni lokalnim skupnostim v zaokroženem turističnem območju, kjer stoji igralnica oz. igralni salon.
