Francozi so osupli spričo neprimernega načina, na kakršnega je notranji minister Gérard Collomb zapustil vlado. S tem je predvsem ponižal predsednika Emmanuela Macrona, toliko bolj, ker je bil Collomb še kot župan Lyona in ugleden desni socialist od vsega začetka njegov najbolj zvest privrženec, pravzaprav njegov politični mentor. Macron je tako še bolj izgubil zaupanje Francozov.
Omajal je njegovo avtoriteto
Collomb je omajal avtoriteto mladega predsednika države, ker je odstopil v nasprotju z njegovo izrecno izraženo voljo in brez njegove vednosti. Premierja Edouarda Philippa, denimo, je z novico seznanila šele opozicija z vzkliki »Kje je!?« med parlamentarno sejo. Vprašanje je, koliko Philippe sploh je voditelj vlade in kako jo vodi, če ni imel pojma, da bo – po vseh terorističnih napadih v Franciji – odstopil notranji minister, ki recimo v primeru ugrabitve talcev odloča o posredovanju policijskih specialcev. Vsekakor se je v zadnjih dneh težko znebiti vtisa o velikih težavah francoske izvršne oblasti in njeni kaotičnosti.
Vse šibkejša sta tudi predsednik Macron in njegova vladajoča večina, katere poslanci so se zadnje dni skrivali pred novinarji. Vse očitneje postaja, da je sredinskih volilcev, ki so naklonjeni globalizaciji, premalo, da bi si Macron lahko dolgoročno zagotovil politično prevlado, do katere je lani prišel le po spletu okoliščin. Ker kljub reformam država ne dosega večje gospodarske rasti, proračunski primanjkljaj je še vedno največji v EU, življenjski standard Francozov pa se ni izboljšal, ga že nekaj časa podpira manj kot 30 odstotkov vprašanih.
Ne verjame več v Macrona
Collombu, ki bi bil rad leta 2020 še četrtič izvoljen za lyonskega župana, se je celo tako mudilo z ministrskega položaja v Lyon, da je ob pogledovanju na uro petnajst minut nestrpno čakal pred ministrstvom, da pride premier Philippe in prevzame resor. Obenem je spraševal, ali pelje kmalu kakšen hitri vlak TGV za Lyon. Pokazal je, da mu je Lyon pomembnejši kot Francija oziroma da ne verjame v prihodnost Francije, če jo vodi Macron. Hotel se je distancirati od vladajoče stranke Naprej, republika, ker se mu očitno zdi, da bo pod njeno etiketo težko znova izvoljen za lyonskega župana.
A čeprav je bil slab notranji minister, saj se ni dovolj poglabljal v probleme, je bil 71-letni Collomb eden najbolj izkušenih politikov v vladi. V njej zdaj razen zunanjega ministra Jean-Yvesa Le Driana ni več velikih osebnosti, saj je lani iz vlade odstopil vodilni sredinski politik François Bayrou, nedavno pa še ugledni okoljevarstvenik Nicolas Hulot. O tem, kako težke kadrovske težave ima Macron, priča, da je sam premier Philippe začasno prevzel notranje ministrstvo, ki je vsekakor najtežje ministrstvo.
Collomb je sicer odstopil predvsem zato, ker ga je Macron s svojim načinom vladanja, aroganco, zagledanostjo vase, nepripravljenostjo, da bi poslušal kritiko drugih, in upadom zanimanja za velike reforme, na primer v revnih predmestjih, povsem razočaral. Najbolj pa je Collomba motilo, da je moral ob aferi Benalla, ko je predsednikov osebni varnostnik pretepel protestnika, pred skupščinsko komisijo lagati, da kot notranji minister Benalle ne pozna. Poleg tega pa je bil Collomb tudi v zelo slabih odnosih s Philippom.
