Kritika novele Max in mačji rod: Impresivna metafora
Novejša izdaja novele brazilskega pisatelja Moacyrja Scliarja (1937–2011) Max in mačji rod, ki je prvič izšla leta 1981, prinaša tudi avtorjev predgovor, v katerem slednji pojasni avtorske in pravne zaplete okrog mednarodno odmevnega literarnega škandala. Njegov roman je namreč (pre)močno navdihnil kanadskega pisatelja Yanna Martela, ki je za obširni roman Pijevo življenje (izšel 11. septembra 2001), kljub temu da gre za zgodbo z enakim vodilnim motivom in s številnimi podobnostmi s Scliarjevim delom, prejel številne literarne nagrade, leta 2002 tudi bookerja. Po tem fantazijskem romanu je tajvanski režiser Ang Lee desetletje pozneje s pomočjo 3D-tehnike posnel še film. Omenjeni predgovor je tudi Scliarjeva osebna sprava s pritiskom, ki ga je medijski svet vršil nanj, saj je po njegovem mnenju ta incident, katerega pot bi lahko ob spoštljivejšem odnosu kanadskega pisatelja potekala povsem drugače, spričo veličine literature »obrobnega pomena«.
Max Schmidt, sin judovskega krznarja, na begu iz nacistične Nemčije zamudi dogovorjeno plovbo. Nadomestna trgovska ladja, zaradi zavarovalniške prevare predviden...