Četrto regijsko gazelo od šestih bo danes dala podravsko-pomurska regija, kamor je v preteklosti odšla ena zlata gazela – leta 2009 je ta laskavi naziv prejelo mariborsko podjetje Lumar IG. V tej regiji sta ostali še dve srebrni gazeli, to sta bila Prevent in GMT, ki je bil v letu 2011 tudi bronasta gazela. Bronasta regijska gazela je lani postalo še podjetje Varis Lendava.

Konkurenčna podjetjem z daljšo tradicijo

»Zadnja leta je še posebno izstopajoča visoka usmerjenost gazel v izvoz. Podjetja na konkurenčnem trgu uspešno dosegajo rast in rezultate. Po mojem prepričanju prav to največ velja. Če si dober samo na domačem terenu, nimaš prave slike. To dobiš, ko se srečaš z mednarodno konkurenco. Ko ti uspe premagati konkurenco, ki je bila na trgu pred tabo in je bila boljša – to je šele pravi uspeh. Gazele dokazujejo, da so si sposobne izboriti trg, na katerem so že podjetja z daljšo tradicijo,« pravi Bogomir Strašek, predsednik sveta Gazele in direktor zlate gazele 2011 KLS Ljubno, o gazelah in njihovi sposobnosti spopasti se s konkurenco na tujih trgih. »Ob tem, da so na izvoznih trgih ob mednarodni konkurenci zelo izpostavljeni, so nekateri najboljši dosegli dovolj visoko dodano vrednost, da lahko vlagajo v razvoj in zaposlenim izplačujejo ustrezne plače.«

Gazele so zelo učinkovite, kot pravi Strašek, ne le da hitro tečejo, da povečujejo vrednost prodaje, pomembno je namreč, da pri tem ustvarjajo visoko dodano vrednost, kar pomeni, da se mora podjetje vsestransko ves čas razvijati in izboljševati. »Večina gazel, ki jih poznamo na globalnih trgih, ne more nastopati z močjo, ki sloni na velikosti, pač pa samo z visoko kakovostjo in storitveno naravnanostjo, visoko produktivnostjo in etičnostjo poslovanja.«

Jedro, okoli katerega se krepi gospodarstvo

Nedvomno so podjetja, ki so prepoznana kot gazele, za naše gospodarstvo zelo pomembna. »Gazele so jedro, okoli katerega se gospodarstvo krepi,« pravi Matjaž Čadež, nekdanji predsednik sveta Gazele ter nekdanji predsednik upravnega odbora podjetja Halcom, zlate gazele 2003, in dodaja, da se pomen gazel v gospodarskih krogih veča, naziv gazela pa je cenjen. Kljub temu marsikatera podjetja težko dobijo ustrezen kader, predvsem tehničnega. Čadež meni, da so dobri kadri ključ za uspeh ne glede na dejavnost in organizacijo, ter razlog za pomanjkanje ustreznega kadra vidi tudi v našem šolskem sistemu.

»Naš šolski sistem in naše vrednote se ne prilagajajo izzivom sodobnega časa,« poudarja nekdanji predsednik sveta Gazele in dodaja, da bi se v našem izobraževalnem sistemu najprej morali posvetiti timskemu delu, ustvarjanju občutka, da v timu lahko ogromno dosežemo in da lahko prav v timu vsak posameznik pride do izraza s svojimi lastnostmi in ne z lastnostmi, ki jih od njega pričakuje vnaprej določen ustaljen sistem, ki se izogiba spremembam. »Vsak lahko samega sebe vidi v timu kot zmagovalca, ki lahko dokaže svojo koristnost s svojimi sposobnostmi in ki ekipi lahko prispeva najboljše.« Šola mora usmerjati učence v to, da sami poiščejo znanje, si ga v timu medsebojno delijo in skupaj z učiteljem končajo nalogo, še dodaja Čadež.