Rimske Toplice bodo nocoj gostile tretji regijski izbor od skupno šestih, ki sestavljajo izbor najboljših najhitreje rastočih podjetij leta 2018. Lani je laskavi naziv gazele savinjsko-zasavske regije prejelo družinsko podjetje Tehnos iz Žalca, ki je ponosni nosilec aktualne zlate gazele 2017. Nocoj pa bo znan njen naslednik, ki ga bodo izbirali med podjetji GKN Driveline, KGL in Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah.
»Mislim, da je Gazela najboljši projekt v Sloveniji, kar zadeva spreminjanje miselnosti slovenske družbe o podjetništvu ter spodbujanje manjših družb in novih podjetnikov k temu, da si upajo tvegati in sprejeti ambiciozne razvojne cilje. Za uspeh pa je potrebna tudi sreča, poleg tega še pogum za tvegane odločitve in tudi nekaj norosti,« razmišlja o Gazeli in uspehu Mirko Strašek iz podjetja KLS Ljubno, ki se lahko pohvali z nazivoma srebrna gazela 2010 in zlata gazela 2011.
Pomen gazel za razvoj slovenskega gospodarstva
Savinjsko-zasavska regija se odlikuje z največ zlatimi gazelami, po drugi strani pa gre za regijo, v kateri so gazele pogosto zelo zadržane pri svoji javni predstavitvi. »Organizacija Gazele je zame virtualno igrišče, ki spodbuja podjetniške time k ustvarjanju še boljših rezultatov,« pa pravi Anton Kisovar, direktor Tehnosa, aktualne zlate gazele, in dodaja, da že samo ime spomni na nekaj hitrega, vitkega, veličastnega, predvsem pa pripravljenost na tekmovanje. »Prepričan sem, da je izbor Gazela odigral pomemben delež pri razvoju slovenskega gospodarstva, saj spodbuja dobre in dolgoročne rezultate, timsko urejene razmere, etičnost do okolja in drugih deležnikov, predvsem pa neizmerno energijo za boj na trgu. Nam, dobitnikom naziva zlata gazela, je bila naložena še večja odgovornost, da tudi ostanemo med najboljšimi, saj dober zgled vedno vleče.«
Prebijajo okvire, ki jih postavlja za poslovanje neprijazno okolje
»Podjetja, ki so prepoznana kot gazele, daleč presegajo povprečje v vseh ekonomskih in človeških kazalnikih. Vsako izmed njih je že in ostaja zmagovalec, ne glede na to, kaj na koncu odloči komisija,« je prepričan prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor Inštituta Jožefa Stefana. Meni, da so to podjetja, ki s svojo inovativnostjo, zagnanostjo, pridnostjo in poslovnostjo prebijajo okvire, ki jih postavlja naše za poslovanje in ustvarjalnost tako neprijazno okolje. Že sama umestitev na seznam stotih najboljših najhitreje rastočih podjetij, predvsem pa osvojitev najvišjega naziva zlata gazela, je priznanje ne samo za vodstvo podjetja, temveč tudi za zaposlene.
»Ponosni smo na priznanje zaposlovalec leta pa tudi na druga, ki smo jih prejeli. A gazela je največ pomenila tudi zaposlenim, ne le vodstvu. Bila je nagrada za vse, za celotno podjetje,« nam je zaupala Tanja Skaza, direktorica družbe Plastika Skaza, prejemnice naziva zlata gazela 2014. O tem, kako gazele postanejo še prepoznavnejše in privlačnejše za mlade, pa je spregovoril Andrej Orožen iz podjetja DEWESoft, prejemnika naziva srebrna gazela 2009 in zlata gazela 2012, ki je povedal, da so se po prejemu laskavega naslova nanje obrnili diplomati, ki so študij končali z odliko. »Najboljši želijo sodelovati z najboljšimi.« Seveda enako velja tudi za sodelovanje s podjetji na slovenskem trgu, je še dodal Orožen. »Znašli smo se v krogu, ki je pomenil, da so naši dobavitelji napredovali, ker je za skupni uspeh dobro le najboljše, da smo mi napredovali, ker smo dobili povpraševanja najboljših, in upam si trditi, da so z odličnim nakupom pridobili tudi naši kupci.«
