Okoli 400 članov, do volitev pa naj bi jih bilo še enkrat toliko, trenutno šteje Celjska županova lista, ki jo je Bojan Šrot ustanovil pred tokratnimi lokalnimi volitvami, na katerih se podaja v boj za svoj šesti mandat. »Verjamem v prepričljivo zmago,« pravi Šrot. Danes je predstavil tudi svoje najožje sodelavce mlade stranke, ki pa se je po mnenju nekaterih že takoj na začetku vpletla v nečedne posle.
Župan je namreč za svojo stranko najel prostore na Stanetovi ulici 10 v središču mesta, ki so trenutno še vedno v stečajnem postopku, decembra pa jih namerava celjska občina, ki uveljavlja predkupno pravico, odkupiti. Sporno naj bi bilo, da je občina, ki jo vodi prav Šrot, dala soglasje za najem, kar z drugimi besedami pomeni, da je župan soglasje za najem dal sam sebi. »Sam nisem ničesar podpisal, soglasje je podpisala vodja premoženjsko-pravne službe na občini, a niti ne vem, zakaj bi ga stečajni upravitelj potreboval, če postopek še ni zaključen,« je v svoj bran dejal Šrot.
»Prostore smo najeli začasno, za dva evra po kvadratnem metru, s čimer bomo nekaj prispevali v stečajno maso. Tako bo do 1. decembra. Bili pa so v obupnem stanju, uredili smo jih sami, in če bi šel kdo pogledat nadstropje višje, bi lahko koga še kap,« je dejal. Nekatere je zmotil tudi znak njegove liste, ki ga krasijo znamenite rumene celjske zvezde. Zaradi nenavadne podobnosti naj bi ministrstvo za notranje zadeve celo zahtevalo, da znak spremenijo. »Vlogo na ministrstvo smo oddali 3. septembra in ni bilo treba ničesar spreminjati. Sicer pa drži, da namigujemo na celjske zvezde, saj smo vendar celjska politična stranka. Zvezde uporabljajo tudi številni športni klubi in še kdo,« se je branil Šrot.
Ves promet še vedno skozi mestno jedro
Čeprav podrobnega programa stranka še nima izdelanega, pa je Šrot obljubil, da se bodo ukvarjali predvsem s šolami in vrtci in manj s politiko. »Varovanje okolja bo prioriteta, vendar po mojem mnenju zakon o sanaciji starih bremen ni najboljša rešitev,« pravi Šrot. In dodaja, da občina sanacije sama ne zmore, pač pa je pri tem ključna pomoč države. »Zato tudi težko sprejmem očitek, da smo bili pri tem pasivni,« pravi in doda, da se bodo še naprej zavzemali za čistejši zrak in s tem namenom nadgrajevali sistem daljinskega ogrevanja, javni potniški promet bo stekel v začetku prihodnjega leta, mestno jedro pa se bo še naprej zapiralo za promet.
Rakava rana ostaja gradnja obvoznice sever-jug, ki je še ni, Celje pa je eno redkih mest, kjer se ves promet vali skozi staro mestno jedro. »Nujno je treba sprejeti tudi občinski prostorski načrt, na katerega predvsem investitorji čakajo že skoraj dvajset let,« se zaveda Šrot. In kako odgovarja na očitke, da Celje ni več tretje mesto v državi, saj sta ga, po proračunu in številu prebivalcev, prehitela tako Koper kot tudi Kranj? »To ne drži, proračuni pa ne odražajo realnega stanja. Res je Kranj vedno imel več prebivalcev kot Celje. Smo pa zato po mnogih kazalnikih prvi, kot denimo po številu najemnih stanovanj, športnih površinah na prebivalca in še čem. In tudi bistveno manj smo zadolženi, kot sta Koper in Kranj.«
