Trava potrebuje za zdravo rast in lep videz več hranilnih snovi: dušik, kalij, magnezij, kalcij in železo. Še posebno je pomemben dušik, ki velja za motor rasti, saj poskrbi, da se trata po vsaki košnji obraste in zgosti. Spomladi in poleti je tako dušik najpomembnejše hranilo, ki omogoči gosto in lepo zeleno trato. To lahko ugotovimo tudi po sestavi gnojila, kjer je vsebnost dušika v primerjavi z drugimi hranili precej višja.
Ko se jeseni končuje obdobje rasti, se spremenijo tudi potrebe trate po hranilnih snoveh. Veliko dušika še vedno spodbuja rast, vendar so mlade celice trave v tem obdobju šibkejše, kot so tiste v obdobju najmočnejše rasti. Imajo zelo šibko celično steno in so zaradi tega veliko dovzetnejše za poškodbe, ki nastanejo zaradi povzročiteljev bolezni oziroma škodljivcev.
Kaj je tako posebnega v jesenskem gnojilu za travo?
Zaradi redne košnje, suše in vročine potrebujejo travne bilke za hitrejšo regeneracijo hranila. Poleg tega moramo upoštevati tudi, da se približuje zima s snegom, nizkimi temperaturami in malo sonca. Zato moramo izbrati posebna »jesenska« gnojila za trato. Ta gnojila imajo uravnovešeno in posebej za ta letni čas prirejeno sestavo hranil. Lep primer takega gnojila je substral jesen, gnojilo za travo z dolgotrajnim delovanjem. Vsebuje dušik s počasnim sproščanjem (do tri mesece) in visoko vsebnost kalija, ki poskrbi za hitro regeneracijo. Kalij v njem uravnava vodni režim v bilkah in preprečuje poškodbe, ki bi lahko nastale zaradi padca turgorja. »Poleg tega vsebuje gnojilo tudi železo, ki poskrbi za intenzivno zeleno barvo. To je pomembno predvsem za hitro regeneracijo trate po stresnih poletnih mesecih. Za natančnejši in enakomernejši nanos gnojila vam priporočamo uporabo trosilnikov ali posipalnikov,« svetujejo strokovnjaki za travo.
Košnja in odstranjevanje odpadlega listja
Eden od pomembnih ukrepov, ki ga v jesenskem času nikakor ne smemo zanemariti, je sprotno odstranjevanje odpadlega listja. Če listja ne odstranjujemo, to na trati naredi preprogo, pod katero se zadržuje vlaga, odpadlo listje pa trohni in gnije. To lahko povzroči različne bolezni in s tem propad travnih bilk. Zato je pomembno, da trato vsaj enkrat na teden dobro pregrabimo in odstranimo odmrlo listje. Prav tako je pomembno jesensko prezračevanje trate. Če nimamo kosilnice s košem, ki odstrani pokošeno travo, oziroma pokošene trate nismo odstranili s pomočjo grabelj, se na površini naredi plast odmrle trave, ki preprečuje dostop vodi, hranilnim snovem in zraku do korenin, poleg tega je ta plast dobro gojišče za nastanek bolezni. To plast odmrle trave lahko odstranimo s pomočjo navadni grabelj, uporabimo lahko tudi posebne grablje za prezračevanje, na voljo pa so tudi že različni stroji za prezračevanje trate. Ko smo že pri košnji, omenimo, da je jeseni dovolj, da trato pokosimo vsakih deset dni (spomladi in poleti, v času najhitrejše rasti, jo kosimo vsakih pet do sedem dni). Zadnjo košnjo opravimo na višini od pet do šest centimetrov.
Zelo pomembno je, da pred prezračevanjem trate uničimo mah v njej, drugače lahko ob prezračevanju raznesemo trose mahu po vsej trati, kar bomo žal opazili šele naslednjo pomlad.
