Makedonski volilci, nekaj več kot milijon osemsto tisoč naj bi jih bilo (dejansko 1,3 milijona, saj je slabih 500.000 ljudi v tujini), so na referendumu na vprašanje »Ali ste za članstvo v EU in Natu s sprejetjem sporazuma med Makedonijo in Grčijo?« v resnici odgovarjali na vprašanje, ali podpirajo spremembo imena države v Republika Severna Makedonija. Šlo je za posvetovalni referendum, ki bi veljal le v primeru, če bi se ga udeležilo več kot 50 odstotkov volilcev. Že popoldanska poročila z volišč o udeležbi so nakazovala, da se je velika večina volilnih upravičencev, namesto da bi se opredelila za sporazum ali proti njemu, odločila, da bojkotirajo referendum. Končno poročilo državne volilne komisije je to bojazen oblasti, ki si je želela podporo Makedoncev za uresničitev sporazuma z Grčijo, potrdilo. Referenduma se je do 18.30 udeležilo samo 34 odstotkov volilnih upravičencev.
Skromna udeležba je slaba popotnica premierju Zoranu Zaevu za iskanje podpore dveh tretjin poslancev za sprejetje sporazuma oziroma spremembo imena. Edina tolažilna točka slabega večera podpornikov spremembi imena, ki naj bi po besedah premierja zagotovila boljšo prihodnost mladim rodovom, je, da je sporazum z Grčijo dobil približno 90-odstotno večino glasov tistih, ki so oddali svoj glas na referendumu.
Nedavne raziskave javnega mnenja so kazale, da je okoli 57 odstotkov makedonskih volilnih upravičencev naklonjenih spremembi imena, ki naj bi na koncu tega dolgega in negotovega procesa državi končno odprla vrata v zvezo Nato in Evropsko unijo. Toda političnim arhitektom rešitve četrt stoletja starega spora zaradi imena, predvsem iz vrst Socialdemokratke stranke, ni uspelo prepričati večine Makedoncev, da to podporo pokažejo oziroma dokažejo tudi z glasovnicami v referendumskih škatlah.
Makedonski vladi po tem polomu ne ostane drugega kot nov poskus potrditve sporazuma z Grčijo, ki predvideva spremembo imena, tokrat v v parlamentu, kjer pa mora z vsem propagandnim aparatom vred poskusiti prepričati vsaj dve tretjini poslancev, naj vendarle glasujejo za sporazum. Takšno večino potrebujejo, ker gre za ustavne spremembe.
Mnoge pa zanima, koliko zgodovinskega spomina ima premier Zaev, ki je pred dnevi izjavil, da bo udeležba 75- do 80-odstotna in da bo odstopil, če referendum ne uspe. Očitno ne veliko, saj zdaj pravi, da morajo poslanci upoštevati voljo tistih, ki so se na propadlem referendumu izrekli za sporazum, sicer bo za december razpisal nove parlamentarne volitve.
Oddahnili so si mnogi v sosednji Grčiji
Referendumskega razpleta niso veseli samo v makedonski opoziciji, ki vztraja, da bi s sprejetjem s strani Evropske unije vsiljenega sporazuma in s spremembo imena države makedonski narod izgubil identiteto. Oddahnili so si tudi nasprotniki kakršnega koli imena, ki bi vsebovalo besedo Makedonija, na južni strani meje, v Grčiji. Če bi referendum v Makedoniji uspel, bi bila verjetnost, da predlog dobi podporo makedonskih poslancev, veliko večja, potem pa bi grški »domoljubi in nacionalisti« res imeli veliko težav, da bi preprečili Evropski uniji namero, da Makedonijo počasi, a zagotovo pripelje pod svoje okrilje, enako tudi Severnoatlantsko zavezništvo. Grški premier Aleksis Cipras je zavrnil možnost, da bi o sporazumu z Makedonijo Grki odločali na referendumu, ker o tako pomembnem vprašanju »ni mogoče odločati s čustvi«, je dejal. Parlamentarnim strankam, ki zaradi sporazuma s Skopjem grozijo z vladno krizo, pa sporoča, da država ni v položaju, da bi kazala zobe Evropski uniji.
