Na zasidranem splavu s skromno kočo 125 kilometrov od severne obale Sulavesija je bil zadolžen, da s tako imenovanim ribjim agregatom ponoči z lučjo privablja ribe in ulov preda delodajalcu. Njegov edini stik z ljudmi je bila tedenska predaja rib, ob hkratni dostavi življenjskih potrebščin, zadnji še pred sredino poletja, saj se je njegov splav brez motorja ali vesel med nevihto 14. julija odtrgal s sidra in odtaval po morskih tokovih Filipinskega morja. V naslednjih 49 dneh je mimo njegovega splava plulo vsaj deset ladij, prevelikih, da bi sploh opazile najstnika, ki se je potem, ko so mu zaloge pošle, preživljal z ribolovom in vodo, ki jo je ob dežju ožel iz svojih oblačil. Šele v bližini Guama je vzbudil pozornost posadke tovorne ladje Arpeggio pod panamsko zastavo, ki ga je zaradi visokih valov z nekaj težavami spravila na krov in prek radijske zveze vzpostavila stik z ameriško bazo na omenjenem otoku. Svetovali so jim samo, naj fanta odpeljejo v ciljno pristanišče, tako da se je njegova robinzoniada nadaljevala na Japonskem in na tamkajšnjem indonezijskem konzulatu v Osaki. Zdaj je doma v Manadu, k svojemu osamljenemu polletnemu ribolovu daleč od obale, ki ga je opravljal od svojega šestnajstega leta, pa se ne bo več vrnil.
Indonezijski Robinzon
Ni pristal na pustem otoku, je pa 49 dni izgubljen taval po odprtem morju. Aldi Novel Adilang, 19-letni Indonezijec, je opravljal eno od najbolj osamljenih del na svetu.