Nemčija bo leta 2024 še drugič v svoji zgodovini in prvič po letu 1988 organizirala evropsko prvenstvo. V izboru je z dvanajstimi glasovi izvršnega odbora Uefe za, s štirimi proti in z enim neveljavnim glasom premagala edino protikandidatko Turčijo, ki je tekmovanje želela prirediti že leta 2008, 2012 in 2016, a je še četrtič ostala praznih rok. »Imeli smo dve močni kandidaturi, dve veliki nogometni državi, a na žalost lahko le ena gosti evropsko prvenstvo. Glasovanje je bilo demokratično, vsaka demokratična odločitev pa je prava odločitev. Tako se že veselim, da si bom ogledal fantastično tekmovanje,« je ob razglasitvi gostitelja v Nyonu v Švici povedal predsednik Uefe Aleksander Čeferin.
Prvenstvo, ki bo trajalo mesec dni in na katerem se bo za naslov najboljšega na stari celini na 51 tekmah potegovalo 24 reprezentanc, bo potekalo v Berlinu, Düsseldorfu, Kölnu, Frankfurtu, Gelsenkirchnu, Hamburgu, Münchnu, Dortmundu, Leipzigu in Stuttgartu. »Vemo, kaj pomeni gostiti evropsko prvenstvo. Vesel sem, da smo prepričali z našim konceptom. To je dober dan za poklicni in amaterski nogomet v Nemčiji. Hvala za zaupanje, naredili bomo vse, da to upravičimo,« navdušenja ni skrival predsednik Nemške nogometne zveze Reinhard Grindel.
V taboru protikandidatke je bilo razočaranje, razumljivo, veliko. »To je žalostno za Uefo in za evropsko prvenstvo 2024. Naša moč in kakovost glede organizacije tekmovanja sta očitni. Jasno je, da imamo nove objekte in nove stadione. Kot država nismo izgubili ničesar,« je dejal turški športni minister Mehmet Kasapoglu.
So odločile človekove pravice?
Zmaga Nemčije ni presenetljiva. Poznavalci so državi pripisovali vlogo favoritinje za gostovanje prvenstva že ob najavi kandidature, njene možnosti za zmago pa so se močno povečale po objavi poročila pretekli petek. V njem se je Uefa osredotočila na varnostne, finančne, infrastrukturne, politične, socialne in okoljske vidike obeh kandidatk. In medtem ko jo je Nemčija odnesla brez pripomb, so ocenjevalci pri Turčiji izpostavili kopico pomanjkljivosti. Poleg omejitev pri oglaševanju jih je zmotila slabša prometna in hotelska infrastruktura, minus pa si je prislužila tudi zaradi dotrajanih stadionov, saj bi jih od desetih predlaganih morali obnoviti kar sedem.
Prvič v zgodovini izbora gostiteljice je Uefa kot kriterij pri izbiri gostitelja upoštevala tudi spoštovanje človekovih pravic. V svojem poročilu je omenjeni termin uporabila kar enajstkrat in požela odobravanje Mednarodne organizacije za človekove pravice (HRW). »Odločitev je odsev dejstva, da nogomet ne obstaja v vakuumu,« je za nemške medije ta teden dejal direktor HRW Hugh Williamson. Medtem ko Nemci izpolnjujejo pričakovanja organizacije, to ne velja za Turčijo. »Človekove pravice so v Turčiji ogrožene,« je opozoril Williamson in dodal, da so turške oblasti od vojaškega udara leta 2016 aretirale kar 226.000 oseb.
Razglasitev prireditelja Eura je sicer sovpadala s srečanjem nemške kanclerke Angele Merkel in turškega predsednika Recepa Erdogana v Berlinu. »Na evropskem prvenstvu se veselimo razburljivih tekem in obiska navijačev iz vse Evrope,« je na twitterju zapisal tiskovni predstavnik nemške kanclerke Steffen Seibert.
