Torkova prelomna odločitev sodišča EU v Luksemburgu, da so podatki posameznih poslancev evropskega parlamenta o porabi javnega denarja osebni podatki, in četudi povezani z informacijo javnega značaja, sami po sebi niso take narave, je negativno presenetila široko javnost. Predvsem zato, ker evropski poslanci prejmejo približno 13.000 evrov bruto na mesec, od tega jim porabe 4416 evrov, ki jih prejmejo, ni treba nikakor in nikomur dokazovati. Tako jim tudi javnosti ni treba razkriti dokazil, na podlagi katerih so prejeli dnevnice in potne stroške.
Za koliko denarja gre?
Po podatkih evropskega parlamenta poslanci od leta 2009 prejmejo 8484 evrov osnovne bruto plače na mesec. Slovenski poslanci radi poudarijo, da je njihova plača dvojno obdavčena, najprej v Belgiji, nato še v Sloveniji (po obdavčitvi v Bruslju znaša plača 6611 evrov). EU jim zagotavlja tudi izplačilo pokojnine, in sicer 3,5 odstotka od plače za vsako leto mandata (a ne več kot 70 odstotkov plače v skupnem seštevku). Toda plače poslancev niso tisto, kar buri duhove – dodatki k plačam so.
Pavšalni dodatek za stroške pisarne v nacionalnih državah, s katerim naj bi poslanci pokrili stroške najemnine, elektrike, telefona, naročnin na časopise in podobno, znaša 4416 evrov na mesec. Poslancem ni treba dokazovati, kako so ta denar porabili, niti hraniti računov ali drugih dokazil. V preteklosti se je že izkazalo, da so svobodno ureditev mnogi zlorabili, denimo avstrijska evroposlanka Halle Raner, ki je s tem denarjem pokrivala svoje osebne dolgove, najbolj znan pa je primer Marine Le Pen, ki je bila junija obsojena zaradi neupravičene porabe več kot 300.000 evrov.
Potne stroške za Bruselj ali Strasbourg evropski parlament poslancem vrača bodisi kot povrnitev stroškov nakupa letalske vozovnice za poslovni razred bodisi kot potne stroške (0,51 evra na kilometer). Pripada jim še dnevnica, ki znaša 313 evrov, povprečno pa evropski parlament poslancem izplača od 12 do 15 dnevnic na mesec. Ne glede na to, da so stroški med državami članicami zelo različni, so dodatki enotni za vse.
Od osmih sta stroške razkrila dva evroposlanca
Ne glede na to, da je v torek evropsko sodišče odločilo, da poslancem ni treba razkriti, kako porabijo dodatke, smo slovenske evroposlance ponovno prosili, naj razkrijejo zadnje stroške, za katere so oziroma bodo porabili 4416 evrov dodatka za pisarno. Od osmih sta jih razkrila dva evroposlanca – in oba zatrdila, da denar porabita izključno namensko. Tanja Fajon (S&D/SD) je navedla naslednje: najemnina 840 evrov, stroški (voda, elektrika, smeti) 95 evrov, čiščenje 70 evrov, kliping 530 evrov, STA 340 evrov, parkirnina 244 evrov, naročnine, članarine 60 evrov, telefoni, internet 220 evrov, tehnična oprema (mobilni telefon, polnilec, kartica) 1700 evrov, reprezentančni stroški 110 evrov. Zatrdila je, da je pripravljena račune tudi pokazati.
Igor Šoltes (Zeleni) je navedel precej nižje stroške: za telefon in internet plača 120 evrov, za časopise, kliping in druge naročnine 450 evrov, za najemnino 500 evrov, stroški s čiščenjem znašajo 180 evrov, za vzdrževanje spletne strani porabi 300 evrov, 200 evrov za pisarniški material, 150 evrov pa za preostale izdatke. Zeleni so, mimogrede, edina poslanska skupina, ki ji njeni poslanci (interno) poročajo o svoji porabi.
Franc Bogovič (ELS/SLS) je medtem dejal, da sredstva za pavšalno nadomestilo vodi na posebnem računu, ki ga upravlja računovodja, transakcije pa da so zabeležene. »Stroškov ne želim razkrivati, ker ne želim, da se ta razprava nadaljuje s sklopom (pod)vprašanj ali celo očitkov, ali je najemnina za mojo pisarno predraga ali prepoceni, ali porabimo več vode in elektrike, kot je normalno, ter ali so svinčniki kupljeni pri pravem trgovcu ali pa bi moral narediti javni razpis.« To je podkrepil s sodbo, ki ugotavlja, da potreba po javnem razkritju ne prevlada nad vdorom v njegovo zasebnost mene in zasebnost njegovih sodelavcev«. Tudi Lojze Peterle (ELS/NSi) je sporočil, da stroškov ne želi razkriti novinarjem.
