»Optimist sem. Vse kronometre na letošnjih dirkah sem dobro odpeljal. Svetovno prvenstvo pa sem imel v mislih vso sezono. Vse sem naredil glede priprav. S Primožem Rogličem sva si sedemkrat ogledala traso. Bil sem tu na Tirolskem na višinskih pripravah. Namen zadnje dirke po Slovaški je bil dvig pripravljenosti in dirka mi je dobro uspela. Sedaj lahko rečem, da sem hitrejši, počutim se bolje. Treme nimam. Strah me ni. Sem sproščen, užival bom. V glavi imam tudi načrt, kako dirko odpeljati. Potihoma upam na prvo peterico,« je Jan Tratnik razmišljal pred današnjim kronometrom v elitni članski konkurenci.
Po odpovedi Primoža Rogliča bo 28-letni Idrijec edini slovenski predstavnik v kolesarski uri resnice. Lani v Bergnu na Norveškem je kar malce presenetil z desetim mestom. Kljub zanj izjemnemu dosežku je ostal v senci Rogliča, svetovnega podprvaka, čeprav je bila to poleg uvrstitve Janija Brajkoviča (6. mesto Mendrisio 2009, 8. mesto Varese 2008) šele četrta slovenska uvrstitev med elitno deseterico v disciplini tehnične popolnosti in vzdržljivosti.
Letos si je Tratnik zadal višje cilje. V ekipi CCC Sprandi sicer ni imel veliko priložnosti za primerjavo z elito, saj ekipa ni nastopala na velikih etapnih dirkah. Redke priložnosti je izkoristil. Ob tem je bil po dosežkih tretji slovenski kolesar sezone za Rogličem in Matejem Mohoričem, za nagrado pa je dobil podpis pogodbe z ekipo Bahrain-Merida in po osmih letih vrnitev v ekipo svetovne elite. S to popotnico bo na Tirolskem razbremenjen, željan le potrditve. Še najizbornejšo primerjavo mu je na zadnji dan dirke po Sloveniji pokazal Roglič, ki ga je med Trebnjim in Novim mestom (21 km) prehitel za 27 sekund in ga nezadovoljnega potisnil na drugo mesto.
Tirolska trasa bo za slovenskega prvaka nekaj posebnega, saj bo z 52,5 kilometra mnogo daljša od tistih, ki jih je vozil do sedaj. Tudi glede profila pravi, da je trasa težja kot lanska na Norveškem, ki je na piedestal potisnila zgolj odlične hribolazce (Dumoulin, Roglič, Froome, Moscon, Kelderman). Test dolge vzdržljivosti je bil zanj tudi izjemno dolg moštveni kronometer, kjer je bil motor ekipe CCC Sprandi (9. mesto). »Nedelja je bila dolga, a sem bil tudi na koncu z močmi. Spoznal sem, da mi mogoče daljši kronometer celo bolj ustreza. Bomo videli. Logično je – če je daleč, je treba bolj po pameti. Skrivnosti ni. Vem, s kakšno močjo lahko obračam pedala. Tudi taktika je preprosta. Najprej je 33 kilometrov ravnine po dolini, kjer bo le dvakrat treba pritisniti na zavoro in ne smem preveč v rdeče polje srčnega utripa. Sledi pet kilometrov klanca (350 m višinske razlike, op. p.), za 12 minut, na polno. Od tam je iz vasi Gnadenwald do Innsbrucka razgibano, zelo zahtevno, tam bo na tehtnici še veliko časa. V glavi imam nekaj, in če bo uspelo, bo super. Če ne, bo to pač moj maksimum,« opisuje Tratnik.
Da bo to edini kronometer v reprezentančnem dresu, kar seveda velja za večino najboljših, ga ne moti. Iz spremljevalnega avtomobila, kjer bo sedel selektor Andrej Hauptman, pričakuje le sprotna opozorila. »Meni časi ostalih ne pomenijo nič. Me ne motivirajo. V glavi imam svojo vožnjo. Želim le opozorila o značilnostih ceste, saj je pri maksimalnem srčem utripu težje ostati zbran.« Tratnik seveda ni v ožjem krogu favoritov, kjer so lanski svetovni prvak Tom Dumoulin, Avstralec Rohan Dennis, španski in poljski motor iz ekipe Sky Jonathan Castroviejo in Michal Kwiatkowski… Vsekakor bo imela današnja tirolska ura resnice za Jana Tratnika še posebej veliko simbolike.
