Načelno soglasje za vzpostavitev sodelovanja s severnoafriškimi državami glede migracij, načelno soglasje za okrepitev zavarovanja zunanjih meja EU s kadrovsko in statusno močno razširjenim Frontexom in dogovor o sklicu izrednega novembrskega vrha EU zaradi brexita je najkrajša bilanca neformalnega sestanka predsednikov držav in vlad EU v Salzburgu. Gostitelj, avstrijski kancler Sebastian Kurz, in predsednik evropskega sveta Donald Tusk sta po vrhu izrazila zadovoljstvo nad dosežki, v izjavah nekaterih drugih voditeljev pa je bilo čutiti več različno motivirane zadržanosti in previdnosti.
Za brexit odločilen oktober
Slovenski premier Marjan Šarec je v izjavi po končanem, zanj krstnem srečanju voditeljev EU menil, da se je na zasedanju sicer pokazalo precej neenotnosti, zlasti glede migracij, medtem ko je enotnosti več v zvezi z brexitom. Vsi so po njegovih besedah izrazili podporo glavnemu pogajalcu Michelu Barnierju in se strinjali, da je oktobra treba doseči dogovor z Veliko Britanijo in to nikakor v škodo Republike Irske. Na vprašanje, ali je prepričan, da vladi ne bo treba pripraviti plana B za pomoč slovenskemu gospodarstvu v primeru trdega brexita, je Šarec odgovoril, da je EU odločena doseči dogovor, in ponovil, da ima glavni pogajalec za to vso podpora evropskega sveta.
Odločilni mesec za dogovor bo torej oktober, in sicer po redni letni konferenci vladajočih britanskih konservativcev, saj naj bi Unija izredni vrh o načinu in pogojih britanskega izstopa iz EU (predvidoma 17. in 18. novembra v Bruslju) sklicala le, če bo v pogajanjih medtem dosežen napredek. Za to pa vsaka stran od druge strani pričakuje več prilagodljivosti, zlasti pri vprašanjih pobrexitskih trgovinskih odnosov in režima na meji med Irsko in Severno Irsko. Britanska premierka Theresa May je v Salzburgu ponovila, da njena vlada ne bo razpisala še enega referenduma, poleg tega pa dejala, da bo med »slabim dogovorom« in trdim izstopom vsekakor izbrala slednjega.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je na drugi strani Unijo pozval k enotnosti in nepopustljivosti v pogajanjih z Londonom, kar je stališče, ki ga ne zastopajo vse članice. Madžarski premier Viktor Orban, ki je bil ves čas nekakšna glavna obrobna tema sestanka, je v eni od izjav na primer menil, da Velike Britanije ne kaže kaznovati, kar je po njegovem mnenju namen Unije.
Turški model za severno Afriko
Kakor je bilo mogoče razbrati iz različnih izjav, je EU med salzburškim vrhom dokončno opustila zamisel, da bi morale begunce sorazmerno sprejemati vse članice. Gostitelj Kurz je v zvezi s tem izjavil, da ta možnost zaradi vztrajanja nekaterih držav ostaja na dnevnem redu, a hkrati dodal, da begunskega problema na ta način ni mogoče rešiti. Nadomestna rešitev naj bi bil večji finančni prispevek tistih članic, ki beguncev nočejo sprejeti. Italijanski premier Giuseppe Conte je glede tega omenil, da obstaja načelna pripravljenost določenih držav, ni pa povedal katerih.
Očitno je, da si bo Unija v naslednjih mesecih prizadevala predvsem za to, da bi kar najbolj omejila prihode beguncev čez Sredozemlje. Model za to bo – čeprav tega ni nihče neposredno omenil – dogovor s Turčijo. EU bo, drugače rečeno, severnoafriškim državam ponudila denar in gospodarsko pomoč v obliki »poglobljenega sodelovanja« in v zameno od njih in z njihovo pomočjo dobila poostreni nadzor nad njihovimi pristanišči. V Salzburgu so kot dober zgled in obet takšnega sodelovanja omenjali Egipt, kjer sta bila prejšnji teden na obisku Kurz in Tusk. Čeprav predvsem Tunizija in Alžirija do sedaj nista pokazali pripravljenosti za tovrstno sodelovanje, naj bi se od zdaj stvari s pomočjo Abdela Fataha Al Sisija premaknile, k čemur naj bi prispeval tudi za februar naslednje leto načrtovani sestanek EU in držav Arabske lige.
