A sodeč po dikciji kitajskih in ameriških oblasti se trgovinska vojna lahko še razširi. Drži, da so ZDA napovedale, da bodo s prihodnjim tednom uvedle carine v višini 10 odstotkov na uvoz kitajskega blaga v vrednosti 200 milijard dolarjev. Vendar naj bi se s 1. januarjem povišale na 25 odstotkov, če državama ne uspe doseči zadovoljivega dogovora. Razlog v postopnem zviševanju naj bi bil tudi v tem, da se ameriškim podjetjem zagotovi dovolj časa, da si na novo uredijo oskrbovalne verige. Kitajska se je sicer že predhodno izjavila, da se bo na omenjeni ukrep odzvala s carinami na 60 milijard ameriških dolarjev blaga, ta ukrep bo sedaj tudi izvršila. Omenjena poteza pa lahko še bolj poglobi razmere, saj je predsednik Donald Trump za tak primer napovedal možnost še dodatnih carin na kitajski uvoz v višini približno 267 milijard ameriških dolarjev.
Že z dosedanjimi učinki trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko lahko za naslednje leto pričakujemo določene negativne učinke ravno pri gospodarskih rasteh Kitajske in ZDA. Z vpeljavo carin se namreč nekaterim podjetjem po svetu nemudoma znižajo pričakovane ravni dobičkov, kar se skorajda takoj odrazi v težnih cenitvah teh podjetij. Z vpeljavo novih carin si morajo nekatera podjetja, če je to le mogoče, urediti nove in cenejše oskrbovalne verige. Nekatera podjetja pa zaradi sprememb in negotovosti lahko odpovejo ali preložijo načrtovane investicije. V povprečju se podjetjem znižajo prihodki in dobički, to pa seveda vpliva na nižje ravni gospodarske rasti kot sicer.
Na primeru evropske oziroma nemške ekonomije se učinki trgovinskih vojn deloma že odražajo v podatkih. Nemška gospodarska rast je v letošnjem prvem polletju glede na enako obdobje lani za eno prestavo nižje ravno zaradi nižje rasti tujega povpraševanja, ki je med drugim tudi posledica strahu pred vpeljavo novih carin. Povprečna četrtletna rast nemškega gospodarstva je namreč lani v prvem polletju znašala 0,6 odstotka BDP, letos pa se je znižala na 0,4 odstotka BDP. Primer izbruha splošne trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko, čemur za enkrat pripisujem nizko verjetnost, bi nemško gospodarstvo močno prizadel, to pa bi vplivalo tudi na rast slovenske ekonomije, saj je Nemčija ob Italiji naš najpomembnejši zunanjetrgovinski partner.
