In kako se je v tej zgodbi pojavila nafta? Države v razvoju so pomemben kupec črnega zlata, zaradi depreciacije njihovih nacionalnih valut pa se je že zmanjšalo povpraševanje po nafti. Na razpoloženje vlagateljev negativno vpliva tudi trgovinski »pretep« med ZDA in Kitajsko. Če bo prerasel v vojno, bo to negativno vplivalo na svetovno gospodarsko rast in posledično na povpraševanje po surovinah, tudi nafto.
Cena nafte brent je trenutno 78,5 dolarja za sod, cena zahodnoteksaške lahke nafte pa je blizu 69 ameriških dolarjev za sod. Nihajnost na trgih je sicer visoka, vendar je dinamika pozitivna že od sredine avgusta. Pomemben dejavnik, ki vpliva na rast cen nafte, je izpad ponudbe od Venezuele (država je že dalj časa v hudih težavah, kar se izraža tudi na obsegu proizvodnje nafte) in Irana, ki je pod pritiskom ameriških sankcij. Vprašanje namreč je, ali bo Saudski Arabiji in drugim proizvajalcem nafte uspelo nadomestiti manjkajočo venezuelsko in iransko nafto. Mednarodna energetska agencija hkrati vidi tveganje pri povpraševanju po nafti zaradi že omenjenih dejavnikov, vendar še ne znižuje napovedi za povpraševanje v letu 2019. Predstavniki organizacije pa opozarjajo, da ni jasno, kako hitro lahko Opec nadomesti izgubljeno venezuelsko in iransko proizvodnjo.
Na drugi strani Atlantika se ZDA srečujejo z infrastrukturnimi težavami. Predvsem zaradi omejenih zmožnosti naftovodov so že znižali napoved za dnevno proizvodnjo nafte v letu 2019 (z 11,7 na 11,5 milijona sodov na dan). Dodaten dejavnik, ki pozitivno vpliva na rast cen nafte, so zaloge nafte v ZDA, ki so se v malo več kot treh mesecih zmanjšale za devet odstotkov.
Analitiki ne pričakujejo, da se bo cena nafte v naslednjih mesecih občutno zvišala. Kdo ima prav – optimisti ali pesimisti, bomo videli v naslednjih mesecih. Mednarodna energetska agencija ocenjuje, da se za nafto začenja kritično obdobje, ko bo jasno, ali bodo cene višje od 70 oziroma 80 dolarjev za sod ali bodo ostale v tem območju še nekaj časa.