Prejšnja vlada se je ob začetku mandata zavezala, da bo izboljšala status manjšin. Dober poizkus je pripeljal do zaključka, da država še vedno ni pripravljena simbolno priznati prisotnosti različnih narodov na ozemlju Slovenije in vztraja pri številu 2+1 (madžarska in italijanska ter romska skupnost). Rezultata žal ni bilo, poslano pa je bilo jasno sporočilo, da so spremembe na tem področju ob dobri volji posameznih politikov le mogoče. Že sama medijska razprava je v smislu politike majhnih korakov prinesla veliko. Na vsak način to ni več neka tabu tema, o kateri se govori zgolj zelo previdno ali pa skrajno negativno. Uspeh mandata nove slovenske vlade bi bil mogoče že, da ne zavira tega procesa.
Pomembna se mi zdi misel pokojne avstrijske socialdemokratske političarke in predsednice državnega zbora Barbare Prammer, ki je dejala, da se demokratičnost države vidi pri odnosu njenih institucij do narodnih skupnosti. Slovenija ima tukaj še veliko potenciala, da se spoprime z zahtevami, ki jih za izvajanje evropske listine o regionalnih in manjšinskih jezikih že leta nalaga Svet Evrope. (Zahteve si lahko vsak državljan prebere na njihovi spletni strani.) Upam lahko samo, da se v prihodnosti najde še dovolj pogumnih ljudi, ki bodo dobro zastavljeno pot pravnika Matevža Krivica požrtvovalno peljali naprej.
Christian Lautischer, Radovljica
