Ob tem so pri komisiji spomnili, da so 4. julija o zadevi po ustni predstavitvi vodje pravne službe razpravljali evropski komisarji.
Spomnili so še na junijske izjave govorca komisije Margaritisa Schinasa, ki je na novinarsko vprašanje, ali lahko potrdi neuradne informacije, da pravna služba komisije pritrjuje slovenskim stališčem o kršitvi evropskega prava zaradi nespoštovanja arbitražne sodbe, dejal, da notranjih dokumentov služb komisije, ki jih je veliko, ne komentira.
Schinas je takrat dodal, da ne bodo podali mnenja v povezavi s slovensko tožbo proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica hrvaškega nespoštovanja arbitražne sodbe o meji med državama. Slovenija in Hrvaška naj poiščeta rešitev, komisija pa je še naprej pripravljena posredovati, se je glasilo sporočilo.
»Ni čudno, da komisija mnenja ni želela obelodaniti Sloveniji«
Na poročanje Spiegla se je odzvala tudi novoimenovana državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu Dominika Švarc Pipan. »Ni čudno, da komisija mnenja ni želela obelodaniti niti posredovati Sloveniji. Sedaj pa bo res težko upravičiti nadaljnjo tišino in morebitno sprenevedanje,« je tvitnila mednarodna pravnica.
Evropska komisija je po besedah predsednika Boruta Pahorja zamudila priložnost, ker ni prisluhnila stališču svoje pravne službe in dejala, da je treba tudi spoštovati dvostranske sporazume, ki so bili ratificirani in ki so z odločbo arbitražnega sporazuma določili meje.
»To je bistvo mnenja, ki ga komisija zaradi političnih razlogov ni upoštevala,« je dejal predsednik republike.
Kot je nadaljeval, je kritičen do takšnega odnosa Evropske komisije, saj tu ne gre samo za vprašanje nespoštovanja sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško, ampak je to slabo sporočilo o nespoštovanju morebitnih doseženih sporazumov glede meja na Zahodnem Balkanu v prihodnosti.
Premier Marjan Šarec je poudaril, da moramo vztrajati na vladavini prava. Po njegovih besedah je treba uveljaviti arbitražno razsodbo in spoštovati določbe sodišč. Čeprav v primeru arbitražne razsodbe ta po njegovem mnenju »ni bila tako ugodna za Slovenijo, kot je morda kdo mislil«, jo je treba uveljaviti, ker je vladavina prava vedno na prvem mestu.
Zunanji minister Miro Cerar pravi, da navedbe potrjujejo njegovo oceno, da komisija ni opravila svoje vloge kot varuhinje pogodb EU. Zdaj morata državi uresničiti arbitražno razsodbo, meni. »Vse to potrjuje, da ni druge poti, kot da obe državi pristopita k uresničitvi razsodbe,« je prepričan Cerar. Ob tem je spomnil, da je slovenska stran hrvaški pred meseci, ko je bil še predsednik vlade, že predlagala ustanovitev mešane demarkacijske komisije, ki bi olajšala življenja ljudi ob meji.
Kršitev mednarodnega prava in pravnega reda EU
»Kot drugo pa lahko počakamo na razsodbo še enega sodišča. Če ne prej, bo takrat jasno, da neizvršitev odločbe s strani Hrvaške pomeni ne le kršitev mednarodnega prava, pač pa tudi pravnega reda EU. Sosednja Hrvaška bo takrat primorana pristopiti k implementaciji,« je v sporočilu zapisal Cerar.
»V duhu dobrososedskih odnosov in spoštovanja skupnih evropskih temeljev pa predvsem izražamo upanje, da bo sosednja Hrvaška sedaj vendarle prenehala s kršitvami prava EU, zlasti na morju, in pristopila k implementaciji arbitražne razsodbe,« je še dodal novi zunanji minister.
Tudi predsednik DZ Dejan Židan se je odzval na poročanje Spiegla. V svoji izjavi je bil zelo kritičen do ravnanja Junckerja. »Evropska unija je nastala na spoštovanju pravnega reda, kar pomeni, da je treba pravne postulate in mednarodne sodbe v celoti spoštovati, saj to majhnim narodom daje neko varnost,« je dejal v Komnu.
Nadaljeval je, da so že ves čas slutili, da je pravo na strani Slovenije. »Zaradi političnih kupčkanj, kar lahko ogrozi temelje Evropske unije, je Juncker ravnal napačno, zato je dobro, da odhaja,« je dodal.
Kot je v petek na spletu objavil tednik Spiegel, je pravna služba Evropske komisije v mnenju z datumom 14. maj 2018 zapisala, da večina trditev, ki jih je v predlogu tožbe v skladu z 259. členom Pogodbe o EU predstavila Slovenija glede kršitev prava EU s strani Hrvaške, drži, in da bi morala Evropska komisija v mnenju to podpreti.
Hrvaška se ne odziva
Na sedežih hrvaške vlade in zunanjega ministrstva se danes do 15. ure niso odzvali na vprašanja STA o navedbah nemškega tednika, da je pravna služba EK v mnenju z datumom 14. maj 2018 zapisala, da večina trditev, ki jih je v predlogu tožbe v skladu z 259. členom Pogodbe o EU predstavila Slovenija glede kršitev prava EU s strani Hrvaške, drži, in da bi morala EK v mnenju to podpreti.
Hrvaški mediji so danes na svojih spletnih straneh večinoma povzemali poročanje STA o tem, da slovensko zunanje ministrstvo ni želelo komentirati poročanja Spiegla. Posebnih medijskih odzivov na objavo nemškega tednika pa ni bilo videti.
Reški časnik Novi list je medtem na svoji spletni strani komentiral imenovanje nove slovenske vlade. »Vsaka nova slovenska vlada predstavlja poseben izziv za Hrvaško, glede na število odprtih vprašanj v odnosih dveh držav,« je zapisal časnik.
Tudi Jutarnji list je danes poročal o novi slovenski vladi in navedel, da premier Šarec nima zunanjepolitičnih izkušenj. Kot je zapisal, na Hrvaškem glede arbitraže o meji »lahko pričakujejo nadaljevanje dosedanje slovenske politike«, ki jo je vodil prejšnji premier Miro Cerar. Spomnil še na Šarčevo izjavo, da je arbitražno sodbo treba uveljaviti.
Zagrebški časnik navaja tudi stališče novega slovenskega notranjega ministra Boštjana Poklukarja, da bo slovenska žica z rezili na meji s Hrvaško ostala za nedoločen čas.
Ignoriral nasvet lastne pravne službe
Predsednik Evropske komisije Juncker pa naj bi, tudi na prošnjo hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, nasvet lastne pravne službe ignoriral. Spiegel se sprašuje, ali je to storil tudi zato, da bi pomagal Plenkoviću, ki je član iste politične skupine kot Juncker.
Potem ko je Evropska komisija sredi junija po izteku trimesečnega roka sporočila, da ne bo podala mnenja glede slovenske tožbe proti Hrvaški v povezavi z njenim neizvajanjem arbitražne razsodbe o meji, je vlada pod vodstvom takratnega premierja Mira Cerarja sklenila, da gre v tožbo sama.
Tako je Sodišču EU 13. julija predložila tožbo proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško.
