Odsek vipavske hitre ceste čez Rebernice bodo jutri zvečer ob 21. uri v smeri proti Ljubljani popolnoma zaprli za promet. Zapora bo postavljena med uvozom Vipava in razcepom Nanos. Naslednje tri tedne, predvidoma do 7. oktobra, bo torej promet iz Vipavske doline proti Ljubljani znova tekel po stari cesti. Nato bo prihodnja dva tedna, predvidoma med 7. in 21. oktobrom, hitra cesta zaprta v nasprotni smeri. Družba za avtoceste bo v tem času na lokaciji nekdanje cestninske Nanos, ki so jo že večinoma odstranili, poskrbela za ureditev vseh štirih krakov ceste.
Zapora, ki jo napoveduje Družba za avtoceste, je dolga in številni v Vipavski dolini dvomijo, da je za ureditev cestišča potrebno toliko časa, spet drugi menijo, da bi bilo mogoče dela izvesti tudi brez popolnih zapor. »Zapora nas moti, seveda. Upamo pa, da vedo, kaj delajo,« pravi Marko Rondič, predstavnik obrtnikov in podjetnikov na Ajdovskem in Vipavskem, ter dodaja, da se mu kot laiku ne zdi logično, da ureditev zahteva popolno zaporo. »Avtoprevozniki so imeli letos zaradi uvedbe elektronskega cestninjenja že višje stroške, podaljšani časi potovanja in večja poraba goriva zaradi zapore pa jim bodo sedaj povzročili dodatne,« pravi.
Krajani Podnanosa ne izključujejo protestov
V krajevni skupnosti Podnanos se še spominjajo časov pred odprtjem avtoceste leta 2009, ko so se skozi vas valile kolone avtomobilov in težkih tovornjakov in ko čez cesto skoraj ni bilo mogoče iti. Ker se jim zna to ponoviti, so razočarani, ker jih iz Družbe za avtoceste pred predvideno zaporo niso o ničemer obvestili, še manj vprašali za mnenje. Krajani Podnanosa so tudi odločeni, da ob morebitnih zastojih in kaosu na cesti razmer ne bodo zgolj nemo opazovali, temveč so pripravljeni obvozno cesto protestno zapreti.
Marjan Koler iz Družbe za avtoceste miri, da bo tranzitni tovorni promet, ki pomeni več kot devet desetin vsega tovornega prometa na vipavski hitri cesti, preusmerjen na Fernetiče. Na vprašanje, ali so v Ljubljani pripravljeni na proteste krajanov, pa odgovarja: »Če ne bo izrednih dogodkov, kot so nesreče, ne bi smelo biti večjih zastojev oziroma motenj v prometu. Nemogoče pa je, da bi se jim v celoti izognili,« dodaja Koler.
Obvoz za tranzitni, ne pa za lokalni tovorni promet
Kot pojasnjuje predsednik krajevne skupnosti Podnanos Matjaž Furlan, krajani tik pred zdajci še vedno upajo, da bodo na Družbi za avtoceste zbrali dovolj dobre volje in promet med urejanjem cestišča organizirali tako, da obvoz ne bo potreben. »Glede na to, koliko prostora je na območju cestninske postaje, nas čudi, da del ni mogoče izvesti brez zapore ceste,« pravi Furlan. O preusmerjanju kamionskega prometa čez sežanski krak avtoceste pa pojasni, da ta obvoz ne bo rešitev za ves lokalni tovorni promet in avtoprevoznike iz Vipavske doline. Prav tako bodo po uničeni stari cesti čez Rebernice težki tovornjaki morali dostavljati blago in odvažati izdelke iz podjetij, ki jih v dolini ni malo.
Stara cesta ni bila nikoli povsem obnovljena
Krajane Podnanosa tudi pesti, da so v prazno izpuhtele obljube Družbe za avtoceste, da bo po odprtju hitre ceste sanirala staro cesto čez Rebernice in na hitri cesti postavila protivetrne ograje. »Sanirana je kvečjemu tretjina stare ceste. Kilometer pod vrhom je zaradi plazenja odprt samo en vozni pas,« opozarja Furlan. Podobno dodaja Rondič: »Magistrala je pokrpana, ne pa sanirana. Želimo, da država to v najkrajšem času uredi, saj je to edini obvoz, ko je cesta zaradi nesreč ali burje zaprta.« Na Darsu nam na vprašanje o vzrokih za neobnovo ceste niso odgovorili, pojasnili pa so, da so vendarle bližje koncu izbire izvajalca za postavitev testnih protivetrnih ograj. Za dobrih pet milijonov evrov jih je pripravljena postaviti družba Kolektor CPG. Na Darsu bodo ponudbo še preučili, jasno pa je, da bo vsaj še eno zimo, ko burja najbolj kaže svoje zobe, hitra cesta pogosto zaprta.
