Trinajstega maja lani je Netta Barziali s popevko Toy postala četrta izraelska zmagovalka na izboru za popevko Evrovizije. »Ljubim svojo državo, naslednjič se vidimo v Jeruzalemu, našem glavnem mestu!« je na odru vzkliknila ob prevzemu trofeje in se pozneje še pohvalila, da lahko pomembno prispeva k promociji Izraela. Temu je pritrdil celo izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu in pevko razglasil za najboljšo ambasadorko, kar bi si jo Izrael lahko želel.
Nekaj dni po evrovizijskem izboru so mediji poročali o smrti 62 neoboroženih palestinskih protestnikov, med njimi šestih otrok. Na meji z Gazo so jih ubili izraelski vojaki. Neizzvano streljanje so obsodili pri mednarodnih nevladnih organizacijah za zaščito človekovih pravic, kot sta Amnesty International in Human Rights Watch, in napade označili za »nezakonite in namerne«.
Iz Jeruzalema v Tel Aviv
Po naključju Izrael Evrovizijo gosti vsakih dvajset let in še vsakič doslej je izbor potekal v Jeruzalemu – prvič leta 1979 in potem še 1999, leto za tem, ko je slavila Dana International, prva transseksualka v zgodovini, ki je zmagala na tem izboru. Dvajset let pozneje so ob naznanilu zmagovalke organizatorji iz Zveze evropskih radiotelevizij (EBU) poudarili, da lokacijo sporočijo naknadno, saj želijo izbrati »nesporno« lokacijo oziroma prizorišče, ki ne bo imelo »razdiralnega« učinka. Zdaj so sporočili, da bo izbor v Tel Avivu. Pri EBU pravijo, da so mesto izbrali zaradi kreativnega pristopa: »Kandidatura Tel Aviva je bila zelo ustvarjalna, zelo zanimiva in je pokrivala vsa področja, zato smo prepričani, da bo mesto izvrsten gostitelj največjega glasbenega dogodka na svetu.«
Z izborom »nesporne« lokacije pa se niso zadovoljili člani palestinskega civilnega Gibanja za svobodo, pravico in enakost (BDS), saj menijo, da je gostovanje evrovizijskega izbora strategija, da bi izraelske oblasti izboljšale svojo podobo v očeh mednarodne javnosti in preusmerile pozornost od sistemskega kršenja pravic Palestincev. K bojkotu so pozvali vse sodelujoče evropske države.
K bojkotu pozivajo mnogi
Resnejše pobude za bojkot udeležbe na izboru za evrovizijsko popevko v Izraelu so pripravili na Islandiji, kjer je peticijo podpisalo skoraj 20.000 ljudi, pa tudi na Irskem, kjer so k odpovedi sodelovanja pozvali nekateri vidnejši politiki. Državi sta udeležbo kljub vsemu potrdili, enako je storila tudi Slovenija.
RTV je naše sodelovanje na izboru prejšnji teden potrdila s sporočilom za javnost, dan za tem pa se je v britanskem časniku Guardian pojavilo pismo, v katerem se okoli 140 podpisanih evropskih in mednarodnih novinarjev in ustvarjalcev s področja glasbe, literature, filma in televizije pridružuje palestinskemu pozivu k bojkotu evrovizijskega izbora. »Izbor za pesem Evrovizije 2019 v Izraelu bi morali bojkotirati, saj ta država že desetletja grobo krši človekove pravice Palestincev,« je med drugim navedeno v pismu, pod katerega se podpisujejo filmski ustvarjalci, kot sta Mike Leigh in Ken Loach, pisatelj Yann Martel (Pijevo življenje), igralka Julie Christie in cela vrsta evrovizijskih predstavnikov. Med slovenskimi izvajalci so pismo podprli raper in publicist Miha Blažič N'Toko, ženski pevski zbor Kombinat ter Tržaški partizanski pevski zbor Pinka Tomažiča.
RTV: Evrovizija ni politični dogodek
Lea Sirk in Omar Naber, zadnja dva slovenska predstavnika na evrovizijskem izboru, se do tematike nista opredelila, RTV Slovenija pa se v celoti sklicuje na pravilnik zveze EBU. V njem piše, da je Evrovizija, na kateri se predstavljajo in promovirajo nacionalne države, izrazito nepolitični dogodek in zato člani delegacije oziroma pesmi »ne smejo izražati nikakršnih političnih prepričanj niti podpirati katerekoli politične usmeritve ali institucije«. To velja tudi za vse televizijske prenose, dogajanje v dvorani in uradne izjave za medije. »Vse sodelujoče radiotelevizije, vključno z gostiteljico, morajo zagotoviti, da ne bo v sklopu celotnega dogodka niti posredno niti neposredno reklamirana, promovirana ali omenjena nobena politična organizacija, institucija, nobeno politično prepričanje ali politična zadeva,« še menijo na RTV Slovenija in dodajajo, da vse to velja tudi za gostiteljico, ki bo prihodnje leto izraelska javna televizija IPBS(KAN).
Pozivi k bojkotu se trenutno kažejo za manj uspešne, v vsakem primeru pa EBU ni organizacija, ki bi se bala spornih območij – leta 2012 so mednarodne organizacije zaradi kršenja človekovih pravic med drugim že neuspešno pozivale k bojkotu Evrovizije v Azerbajdžanu, predlani pa so mirno prenesli tudi to, da so Ukrajinci med gostovanjem izbora ruski predstavnici prepovedali vstop v državo, ker naj bi predtem koncertirala na Krimu pod rusko zasedbo. Primerov bojkota in mednarodnih razprtij je še več, saj se Evrovizija, ki menda presega oziroma celo prepoveduje širjenje političnih prepričanj, vedno pogosteje sooča z zadregami, ki vznemirjajo mednarodno politično javnost. A to velja tudi za Evropo na splošno.
