Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je svoj zadnji govor o stanju v Evropski uniji zaključil s sentimentalnim stavkom, da Evropsko unijo ljubi in jo bo vedno ljubil. Od evrofila in večnega federalista po duši česa drugega niti ne bi mogli pričakovati. Morda je tudi za to svojo osebno sentimentalnost ali pa za opominjanje na to, kakšne so razlike med uničujočim nacionalizmom in zavednim evropskim patriotizmom, požel stoječe ovacije. Bile so eden izmed zadnjih poklonov evroparlamentarcev otožnemu predsedniku komisije, ki bo čez manj kot leto dni končal mandat in Evropsko unijo v precej klavrnem stanju prepustil nasledniku. Krpanje gospodarsko-razvojnih razkorakov med severom in jugom ostaja naloga za prihodnjo komisijo. Iskanje rešitve za preseganje delitev med vzhodom in zahodom glede migracij pa še naprej tako nepremostljiva naloga, da utegne politično drsanje desnice in populistov po njenih brazdah v volilnem boju za nov evropski parlament povzročiti še večje razpoke na krhajoči se ledeni ploskvi evropskih vrednot.
Od odhajajočega predsednika evropske komisije bi v njegovem zadnjem govoru o stanju v Evropski uniji pričakovali več vizije za prihodnost integracije. Zgolj delno s...