Slabega pol leta po tem, ko je poslanka Zelenih Judith Sargentini po več kot enoletnem delu predstavila svoje uničujoče poročilo o kršitvah temeljnih evropskih vrednot demokracije, vladavine prava in svobode medijev na Madžarskem, je o 26 strani dolgem poročilu včeraj razpravljal še evropski parlament, kjer je jasna podpora ukrepanju zoper Madžarsko prihajala predvsem z levosredinskega političnega pola.
Poročilo s podrobnim opisom razgradnje pravne države na številnih področjih je tako zelo eksplozivno, ker utegne evropski parlament na njegovi osnovi jutri izglasovati sprožitev 7. člena pogodbe o Evropski uniji in zahtevati, da države članice preučijo kršitve temeljnih vrednot EU na Madžarskem in zaradi sistemske ogroženosti vladavine prava proti državi uvedejo sankcije. Podoben postopek proti Poljski, ki ga je sprožila evropska komisija, sicer doslej ni prinesel rezultatov.
Orban ne popušča
V bran svoji državi je pred evropske poslance stopil kar sam madžarski premier Viktor Orban, ki pa jim ni bil pripravljen stopiti naproti, temveč je ukrepe svoje vlade bojevito branil in v dogajanju iskal zaroto. V Strasbourg je bil prisiljen pripotovati, ker je znotraj Evropske ljudske stranke (EPP) glasove proti njemu vse pogosteje vzdigovalo vse več članov. Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, nemška kanclerka Angela Merkel in avstrijski kancler Sebastian Kurz so se v zadnjih dneh jasno izrekli za vladavino prava na Madžarskem in tako še okrepili pritisk na Orbana, ki je prihajal tudi iz evropskih parlamentarnih vrst. V EPP so se po naših podatkih predvsem poslanci nekaterih baltskih in nordijskih držav pridružili vse večjemu številu zahodnih poslancev, ki osem mesecev pred evropskimi volitvami niso več zadovoljni z Orbanovim vse bolj avtokratskim početjem, saj to najeda tudi njihovo stranko.
»Vidim, da ste se že odločili. Vem, da bo večina poročilo podprla,« je svoj bojevit nastop pred evropskimi poslanci začel Orban. Razlog za obsodbo Madžarske je našel v drugačnih pogledih drugih evropskih držav na krščanstvo, vlogo naroda, družine in migracije. »Te razlike ne bi smele pripeljati do tega, da državo izključite iz vzvodov odločanja,« je ocenjeval Orban in rohnel, kako se kaznuje državo, ki je s postavitvijo zidu zaustavila migracije na zahod in je v času sovjetske okupacije prelivala kri za demokracijo v Evropi.
»Na delu so grožnje in klevetanje sil, ki podpirajo begunce,« je nadaljeval premier in zatrdil, da je poročilo polno napak in laži. »Poročilo je žalitev časti Madžarske,« je dejal Orban in napovedal, da ne bo podlegel pritiskom in bo še naprej ščitil svoje ukrepe. Zoperstaviti se namerava tudi evropskemu parlamentu, saj pričakuje, da bodo ljudje na naslednjih volitvah povedali svoje in ponovno vzpostavili demokracijo.
Zadrega ljudske stranke
Orban evropskim poslancem ni ponudil prav nobenega izhoda, da bi bil kje pripravljen popustiti. Prav to bilko pripravljenosti do popuščanja so iskali v evropski ljudski stranki, ki se je pozno zvečer po Orbanovem govoru odločala, kako bo jutri glasovala v parlamentu. Od njene odločitve je namreč odvisno, ali bo parlament zbral dvetretjinsko večino za sprožitev 7. člena pogodbe EU proti Madžarski.
Številni evropski poslanci iz vrst EPP so včeraj še kolebali, kaj storiti. Tudi slovenski. Evropski poslanec Franc Bogovič se je spraševal, ali je evropski parlament res pripravljen sprožiti najhujše orožje, kar ga ima, saj je rezultat takšnega ukrepa krepitev tistega, proti kateremu je uporabljen. Čeprav priznava, da gre na Madžarskem »z gospodom Orbanom zelo na trdo na mnogih področjih«, hkrati ocenjuje, da bi imela sprožitev 7. člena tudi negativne posledice. »Takšen ukrep bi vodil k še večji razdeljenosti EU z višegrajsko četverico, lahko bi prišlo do večje radikalizacije v Evropi, kar bi pomenilo, da bi težko peljali proevropsko politiko po volitvah.« Kako bo glasoval, se je nameraval odločiti po sestanku poslanske skupine.
»V Evropski ljudski stranki vlada ista zadrega, kot jo imajo tudi z drugimi avtokrati v Evropi. V vsakem posamičnem primeru se zato v stranki vodijo razprave, kako se odzvati na njihov pojav,« je dejal Ivo Vajgl, evropski poslanec iz vrst liberalcev (ALDE), in opozoril na obstoj različnih struj v Evropski ljudski stranki. »Obstajajo tisti, ki bi si želeli, da je to trdna sredinska stranka. Drugi jo vlečejo proti desni, da bi nagovorili populiste v številnih evropskih državah, kjer ima Orban popularno mesto. Orban se je oblikoval kot voditelj ksenofobnega vala v Evropi. Zdaj se povezuje že z Bannonom in ustvarja novo desno internacionalo,« je ocenil Vajgl. Svoj glas za sprožitev 7. člena namerava oddati tudi zato, ker je Orban kršil evropsko načelo, da se ne posega v volitve v drugih državah, tudi v Sloveniji.
Hud udarec za Orbana v minulih dneh je bila tudi ostra kritika Manfreda Webra, vodje poslanske skupine EPP, ki velja za najresnejšega pretendenta za Junckerjevo nasledstvo. A je njegov strankarski kolega, s katerim sta se z ramo ob rami udeležila predvolilne konvencije SDS, včeraj kljub ohranjanju kritične drže deloval nekoliko bolj spravljivo. »Odločiti se bo treba med egoizmom, partnerstvom in dogmatizirano enotnostjo,« je Weber dejal poslancem in spomnil, da je bil Orban pod prejšnjo komisijo pripravljen na kompromisne rešitve tudi s spremembami ustave. »V resnici potrebujemo dialog, in tega je treba doseči tudi med državami članicami.«
