Pesimizem na trgih v razvoju

Vrednosti delniških indeksov trgov v razvoju so v preteklem borznem tednu upadle za slabe štiri odstotke, ob tem pa se je negativni sentiment prenesel tudi na razvite trge. Tečaji delnic družb s trgov v razvoju so sicer od konca januarja, ko so dosegli lokalni vrh, do konca preteklega tedna izgubili malo manj kot 20 % vrednosti, kolikor znaša tehnična meja za medvedji trend. Močno ameriško gospodarstvo in z njim povezana rast obrestnih mer po vsej krivulji donosnosti namreč privablja nazaj v ZDA del špekulativnega kapitala, ki so ga vlagatelji v obdobju nizkih obrestnih mer selili na trge v razvoju z namenom iskanja višje donosnosti. Omenjena selitev povzroča pritisk na vrednosti valut držav s trgov v razvoju, kar je posebej boleče za tista gospodarstva, ki so se v preteklih letih povečano zadolževala v tujih valutah, saj depreciacija lokalne valute otežuje poplačilo dolgov v tuji valuti. Pri tem izstopa turško gospodarstvo, ki mu nižanje vrednosti turške lire glede na ameriški dolar (zgolj v letošnjem letu je denimo vrednost lire upadla za 40 %) ob več kot 60 % zadolženosti v tuji valuti glede na BDP močno otežuje servisiranje dolgov. Zaradi težav v Turčiji so se vlagatelji začeli spraševati tudi o zdravju gospodarstev drugih držav s trgov v razvoju. K pozitivnem počutju prav gotovo ni prispevala Južna Afrika, ki je nepričakovano imela še drugo četrtletje zapored upad BDP ter s tem vstopila v recesijo. Po predčasnem odstopu Jacoba Zume s predsedniškega položaja konec preteklega leta je položaj prevzel Cyril Ramaphosa, kar so vlagatelji sprva sprejeli z navdušenjem. Verjeli so, da bo reformno usmerjeni predsednik uspel izboljšati gospodarsko situacijo v državi. A optimizem se je sedaj polegel, saj Ramaphosa do danes ni uspel izpeljati še nobene obljubljene reforme. Ob vseh negativnih informacijah so pretekli teden tečaji južnoafriških delnic v evrih upadli za 5,8 %.