Balzac seveda ni tekmoval z znanostjo in zgodovino za metafizični prestiž, nasprotno, samega sebe je prej doživljal kot skromnega kronista in evidentičarja socialnih fenomenov svojega časa. Njegovi romani nikakor niso dolgovezne sociološke analize kapitalizma, kot so mu pogosto očitali, še manj na hitro in zato površno napisane trivialne zgodbe, ki naj bi bile le slab izgovor za izražanje avtorjevih domnevno reakcionarnih družbenih nazorov, nedvomno pa odkrivajo jezik, v katerem se je kapitalizem doslej najjasneje in tudi najbolj slikovito izrazil. Drugo ime za Balzacovo litera

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.