Oglaša se tako ali tako le peščica neravnodušnih, medtem ko pretežna večina pomenljivo molči. Eni gledajo v tla, spet drugi bentijo vase. Nekdanji anarhisti in drugi alternativci v dramatičnih tonih opozarjajo, da nam (naciji) brez kulture ni živeti, a so previdni in pazijo na vsako besedo. Nekateri pišejo strategije za prihodnje spopade, najbolj spretni pa že mešetarijo po separejih zakotnih gostiln. Najhuje je podoživljati melanholijo tistih, ki vedo, da jih kmalu ne bo več. Zanje se ne zmeni nihče. Vsi skupaj ponavljajo, da je kultura v kritičnem stanju, in kažejo s prstom

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.