V EU so se v istem obdobju v povprečju zvišale za nekaj več kot 36 odstotkov. Večji del podražitev v Sloveniji je nastal do vključitve in ob vključitvi v območje evra v letu 2007, od tedaj pa je rast bistveno bolj umirjena. Še posebej nizka je bila inflacija v zadnjih kriznih letih.
257 %
višje kot leta 2000 so bile zaradi hitre gospodarske rasti cene v Romuniji. Najvišje dvige cen so sicer imele članice unije iz srednje in vzhodne Evrope, ki so v postopku razvojnega približevanja razvitejšim članicam povezave. S 108-odstotnim dvigom cen sledijo Islandija (posledica krize), Madžarska (za 98 odstotkov), Latvija (87 odstotkov), Bolgarija (85 odstotkov) in Estonija (80 odstotkov). Najmanj so se cene življenjskih potrebščin zvišale v Nemčiji in na Švedskem (za okoli 29 odstotkov).
159 %
dražje so bile v Sloveniji alkoholne pijače in tobak. Ta skupina izdelkov se je najbolj podražila tudi v EU, in sicer za 92 odstotkov. Stanovanjski stroški, voda, elektrika, plin in druga goriva za domačo rabo so se pri nas podražili za 118 odstotkov (v EU za 57 odstotkov), gostinske in hotelske storitve pa za 97 odstotkov (v EU za 56 odstotkov). Cene hrane in brezalkoholnih pijač so bile višje za 72 odstotkov, v EU pa 43 odstotkov. Najmanj so se tako v EU kot pri nas spremenile cene oblačil in obutve.
6-krat
bolj kot v EU so se v Sloveniji v tem tisočletju zvišale cene v skupinah prosti čas in kultura. Izdelki in storitve, kot so osebni računalniki, zabavna elektronika, časopisi in knjige ter počitniški aranžmaji, so se pri nas podražili za skoraj 43 odstotkov, v EU le za sedem. Precej bolj kot v EU so se podražili tudi pohištvo in oprema za gospodinjstvo (v Sloveniji za 47, v EU za 19 odstotkov). Telekomunikacije, ki so se v EU ob povečani konkurenci in ponudbi pocenile za 22 odstotkov, so v Sloveniji dražje za četrtino.
