V Črnučah že leta opozarjajo na vedno hujši problem Črnuškega bajerja ob domu upokojencev, ki je preraščen z invazivnimi rastlinami, je poln mulja in alg, smrdi, poleti pa je v njegovi okolici tudi precej več komarjev. Težava tiči v tem, da do pred kratkim nihče ni želel prevzeti lastništva nad bajerjem in s tem obveznosti njegovega vzdrževanja. Imos, soinvestitor v dom upokojencev ob bajerju, je leta 2014 pristal v stečaju, lastništva pa sta se otepala tako ljubljanska občina kot država. A se je po podatkih zemljiške knjige aprila vendarle zgodil pozitiven preobrat, saj se je kot lastnica bajerja aprila letos vpisala občina. Čeprav na pojasnila še čakamo, je upravičeno pričakovati, da bo zdaj poskrbela za sanacijo in vzdrževanje bajerja.
Po občinskem podrobnem prostorskem načrtu, ki je omogočil pozidavo tega območja, sta tako bajer kot njegova brežina javno dobro – po podobnem principu se recimo ob dokončanju večjih stanovanjskih sosesk ločijo ceste in druge javne površine, katerih lastnik postane občina. V primerih vodnih površin je postopek v osnovi podoben, vendar nekoliko zapletenejši. Bajer bi morali po njegovi ureditvi v skladu z zakonom o vodah in pravilnikom o določitvi meje vodnega zemljišča odmeriti in mu določiti status vodnega zemljišča. Nato bi lastništvo in upravljanje bajerja od Imosa prevzela občina ali država. A nič od tega se ni zgodilo, ker sta ti dve vedno našli težavo.
Bajer bi lahko uredili po vzoru Koseškega bajerja
Tudi stečajna upraviteljica Imosa Branka Remškar nam je lani, ko smo prvič pisali o tem problemu, povedala, da so ji že ob začetku stečajnega postopka predstavniki Imosa rekli, da se tako ljubljanska mestna občina kot agencija za okolje branita prevzeti bajer, a da pričakuje, da se ji bo z občino na koncu uspelo dogovoriti o prenosu lastništva.
Nekdanji član sveta četrtne skupnosti Franc Ules si že od leta 2012 na vse kriplje prizadeva, da bi bajer dobil upravljalca, ki bi poskrbel za njegovo vzdrževanje. »Veseli nas, da je naposled občina prevzela lastništvo nad bajerjem. Zdaj pripravljamo vljudno pismo županu, naj občina uredi bajer v korist meščanov. Morali bi ga določiti kot javno vodno dobro, očistiti in urediti gladino in nabrežje, odstraniti alge, mulj in invazivne rastline,« pravi Ules, ki je prepričan, da je mogoče iz bajerja narediti pravo atrakcijo. »Za zgled bi lahko vzeli Koseški bajer. Če bi bil tudi naš bajer tako urejen, bi se marsikdo ustavil in ob njem preživljal prosti čas. Ne nazadnje je v bajerju veliko rib, ki bi jih lahko lovili, pozimi, ko zmrzne, je mogoče tu drsati, v okolici so poti, ki vodijo na Rašico...« našteva Ules.
Odločitev, da je občina prevzela bajer, pozdravlja tudi predsednik sveta četrtne skupnosti Črnuče Smiljan Mekicar, ki o nadaljnjih korakih občine še ni seznanjen. »Zakaj so si na občini premislili, lahko samo ugibam. Morda jih je spodbudilo tudi dejstvo, da smo se obrnili tudi na državno pravobranilstvo, s prošnjo, da stolmači, kdo bi po zakonodaji moral prevzeti bajer,« pojasnjuje Mekicar.
Na ljubljanski občini so pred enim letom zatrjevali, da samega bajerja ne morejo prevzeti, saj gre za vodno območje, ki bi ga moral Imos prenesti na državo, kot je bilo dogovorjeno po pogodbi o opremljanju. Leta 2012 so sicer na občini želeli omejiti razraščanje invazivnih rastlin ob bajerju, a so ugotovili, da tega ne morejo storiti. »Ker bi to pomenilo naložbo, za katero je treba finančna sredstva zagotoviti v proračunu, bi bilo treba predhodno pridobiti lastništvo na navedenih nepremičninah, saj občina ne more vzdrževati tujih nepremičnin. Iz zgoraj navedenega razloga je občina zaradi nujnosti ureditve zadeve v času dogovorov z Imosom glede lastništva zemljišča nameravala uvrstiti v proračun za leto 2013. Kasneje se je izkazalo, da bi urejanje naravne vodne površine morala prevzeti država, kar posledično pomeni tudi prenos lastništva na državo. To smo v letu 2013 tudi pojasnili četrtni skupnosti,« so nam avgusta lani povedali na občini.
Tudi bajer še vedno pod hipoteko
Na Agenciji RS za okolje so nam takrat povedali, da so jih res pozvali, naj prevzamejo zemljišča, vključno z bajerjem, ki bi kasneje postala javno dobro. »A smo po preverbi zemljiške knjige februarja 2012 ugotovili, da so zemljišča obremenjena s hipoteko,« nam je povedal Andrej Vuga z omenjene agencije. Brez odgovora pa smo ostali na vprašanje, zakaj niso nikoli vsaj odmerili tega vodnega zemljišča in mu določili statusa vodnega zemljišča, kar bi omogočilo postopke prenosa bajerja v javno last. Po podatkih zemljiške knjige je na zemljiščih bajerja in še nekaterih drugih Imosovih zemljiščih še vedno vpisana 8 milijonov evrov vredna hipoteka iz leta 2007, ki jo je na koncu prevzela Družba za upravljanje terjatev bank. A to očitno ni preprečilo občini, da se je aprila vpisala kot lastnica, kar kaže na to, da je bil argument Agencije RS za okolje le izgovor.
