»To je nedvomno provokacija,« je novinarjem dejal Peskov. »Smrt Zaharčenka bo zagotovo vodila v večje napetosti v regiji« in spodkopala dogovor o ukrajinskem konfliktu, ki je bil leta 2015 sklenjen v Minsku, je še dejal.
Da je umor vodje separatistov zamajal prizadevanja za rešitev krize na vzhodu Ukrajine menijo tudi drugi vidnejši predstavniki Rusije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Marija Zaharova je v petek dejala, da je umor Zaharčenka »pod vprašaj postavil celoten proces«. Rusko zunanje ministrstvo je atentat označilo za teroristično dejanje, odgovornost zanj pa pripisalo režimu v Kijevu.
Na novico o smrti vodje proruskih separatistov se je odzval tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je izrazil sožalje. V pismu, objavljenem na spletni strani Kremlja, je zapisal, da je bil Zaharčenko »pravi voditelj ljudi, pogumen in odločen človek«.
V povezavi z umorom je bilo pridržanih več ljudi, je v petek povedal novi vodja samooklicane Doneške ljudske republike Dmitrij Trapeznikov. Dodal je, da so potrdili, da je bil napad »ukrajinska sabotaža«. Povedal je še, da v regiji trenutno velja poostrena varnost.
Ukrajinska obveščevalna služba SBU je vpletenost v napad zanikala in sporočila, da je šlo po njihovih informacijah za notranje boje med »teroristi in njihovimi ruskimi sponzorji«.
Incident se je zgodil v središču mesta sredi belega dne
Zaharčenko je bil v petek ubit v eksploziji bombe na vzhodu Ukrajine. Incident se je zgodil v kavarni v središču mesta Doneck sredi belega dneva. Poleg njega je bil ubit tudi njegov telesni stražar, 12 ljudi je bilo ranjenih.
42-letni Zaharčenko je bil poveljnik upornikov, ki se borijo proti ukrajinskim vladnim silam v industrijski regiji Doneck. Leta 2014 je bil izvoljen za prvega predsednika samooklicane Doneške ljudske republike.
V sredo je na vzhodu Ukrajine začelo veljati novo premirje med ukrajinsko vojsko in proruskimi uporniki, vendar se spopadi nadaljujejo.
Rusija in Ukrajina sta se sicer junija znova uradno zavezali ključnim določilom sporazuma iz Minska. Obljubili sta trajno prekinitev ognja, umik težke oborožitve, umik enot in razminiranje ter zagotavljanje zaščite in dostopa opazovalni misiji Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.
Konflikt v regijah Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine, ki je izbruhnil leta 2014 po strmoglavljenju proruskega predsednika Viktorja Janukoviča in ruski priključitvi ukrajinskega polotoka Krim, je po ocenah ZN do zdaj zahteval več kot 10.000 žrtev.
