Iran meni, da sankcije predstavljajo kršitev malo znanega ameriško-iranskega sporazuma iz leta 1955, ki govori o prijateljskih odnosih med državama in vzpodbujanju njunih trgovinskih odnosov.
Vendar pa po mnenju zastopnice ZDA Jennifer Newstead ta pogodba Washingtonu omogoča tudi uvedbo ukrepov za zagotovitev nacionalne varnosti, kot so nedavno uvedene sankcije. Pogodba tako ne predstavlja temelja za pristojnost ICJ, je povedala danes na sodišču.
V ponedeljek, na prvi dan štiridnevne ustne obravnave je Teheran to najvišje sodišče ZN pozval k začasni odpravi sankcij, dokler sodniki ne bodo dokončno odločili o zahtevi Teherana po njihovi odpravi. Iranski predstavniki so ob tem ZDA obtožili gospodarskega napada in da želijo s sankcijami zadušiti iransko gospodarstvo oziroma mu čim bolj škodovati.
Sodišče naj bi o zahtevi Teherana o začasni ustavitvi sankcij odločilo v dveh mesecih, medtem ko bo na končno odločitev o zadevi treba predvidoma čakati več let. Razsodbe ICJ so zavezujoče, dokončne, poleg tega pa pritožba ni možna. V preteklosti sta sicer tako Teheran kot Washington ignorirala sodbe sodišča.
Druga tožba po letu 2016
Ameriški predsednik Donald Trump je maja letos ZDA umaknil iz iranskega mednarodnega jedrskega sporazuma iz leta 2015, s katerim je Iran omejil svoj jedrski program v zameno za odpravo sankcij. V začetku meseca so nato ZDA znova uvedle prvi sveženj sankcij proti Iranu s trditvijo, da želijo s tem zagotoviti, da Iran ne bo nikoli imel jedrske bombe.
Prepovedano je poslovanje z iranskimi finančnimi ustanovami, trgovina z dragocenimi kovinami in sodelovanje z iranskim avtomobilskim sektorjem. Po 5. novembru pa bodo sledile ostrejše sankcije, zlasti s prepovedjo trgovanja z iransko nafto.
To je drugi primer tožbe Teherana proti Washingtonu pred ICJ od leta 2016. Tedaj je vložilo tožbo zaradi zamrznitve iranskega premoženja v tujini. Obravnava v tem primeru se bo predvidoma začela 8. oktobra.
