Na posvetu z naslovom Kakšne bodo spremembe pri financiranju skupne kmetijske politike, kohezijske politike, socialnih in izobraževalnih programov EU po letu 2020? so sodelovali Romana Tomc, Lojze Peterle, Milan Zver in Franc Bogovič, vsak je predstavil predvsem področja, s katerimi se aktivno ukvarja.
Tomčeva je predstavila novi Evropski socialni sklad, ki bo združeval več skladov, bo bolj enostaven in pregleden, z manj birokracije ter bolj bogat, težak bo okoli 100 milijard evrov. Po njenih besedah si lahko Slovenija, ki bo dobila 10 milijard, od njega marsikaj obeta, predvsem za zaposlovanje ter socialno vključevanje ranljivih skupin, katerih skupni imenovalec je vlaganje v ljudi. »Evropa potrebuje vlaganje v ljudi, to je naša prihodnost, ne le v zidove, ceste. Če želimo ohraniti Evropo kot najboljši prostor, kjer lahko skupaj živino, potem je vlaganje v ljudi izjemnega pomena«, je poudarila poslanka.
Peterle je zadovoljen, ker bo na področju kmetijstva po novem več pristojnosti za države oziroma regije, sami pa moramo po njegovem imeti jasno predstavo, kaj hočemo z evropskim denarjem. Potruditi pa se moramo tudi, tako Peterle, da skupaj pogledamo, kako povezati različne strategije. Zver je povedal, da ima na »svojih« področjih, to je izobraževanju, mladih, športu in mobilnosti, sladke skrbi, saj je predvideno skoraj dvakratno zvišanje proračuna za prihodnji Erasmus+, to je na skoraj 30 milijard evrov. Evropski parlament je sprejel celo sklep za povečanje na 435 milijard, novost pa je drugačna struktura.
»Reforma daje državam članicam odgovornost«
Tudi Bogovič, ki se največ ukvarja s kmetijstvom, opozarja, da bodo imele države članice več prožnosti, pa tudi možnost, da do 15 odstotkov sredstev, dodeljenih v okviru skupne kmetijske politike, iz neposrednih plačil prerazporedijo v podporo za razvoj podeželja in obratno, s tem pa zagotovijo financiranje svojih prednostnih nalog. »Predlagana reforma daje državam članicam bistveno večjo odgovornost, saj bodo morale jasno opredeliti, kakšno kmetijsko politiko si želijo in kako bodo dosegle devet gospodarskih, okoljskih in družbenih ciljev,« pravi Bogovič.
Glede na sedanje proračunsko obdobje se bodo sredstva za neposredna plačila znižala za 3,9 odstotka, sredstva za razvoj podeželja pa za skoraj 15 odstotkov. Slovenija že nekaj časa ocenjuje, da so predvidena sredstva, zlasti pri postavki za razvoj podeželja, prenizka in ne zagotavljajo doseganja ciljev. Zato se zavzema za ohranitev sredstev za skupno kmetijsko politiko vsaj na trenutni ravni.
Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša je ob tem povedala, da je problematično zlasti drugo znižanje, sicer pa predlog problematizirajo vsi kmetijski ministri. Tudi zadnja skupna deklaracija kmetijskih ministrov Francije in Nemčije zahteva, da se sredstva nominalno ne zmanjšajo, zato obstaja upanje, da tako visokega zmanjšanja ne bo, je povedala Strniševa. »Odločitev, da bodo imele države pri odločitvah več besede, pa pozdravljamo, saj ima Slovenija posebne potrebe,« je še dodala.
Za skupno kmetijsko politiko predlaganih 324 milijard evrov
Za skupno kmetijsko politiko je v novem večletnem proračunu predlaganih 324 milijard evrov, to je glede na trenutni finančni okvir pomeni petodstotni rez. Slovenija naj bi prejela 1,47 milijarde evrov oz. 1,66 milijarde v tekočih cenah, od tega približno 803 milijone evrov za neposredna plačila kmetom, 636 milijonov evrov za razvoj podeželja in 34 milijonov za tržne ukrepe, npr. programe v čebelarstvu in vinogradništvu.
Še večji rez se obeta kohezijski politiki, ki je za Slovenijo še vedno eno ključnih orodij financiranja razvoja. Za kohezijo naj bi bilo namenjenih 331 milijard evrov, to je sedem odstotkov manj glede na trenutno proračunsko obdobje. Pred EU je tako zahteven proces pogajanj in usklajevanj, komisija pa predlaga konec pogajanj do pomladi 2019. Posvet je organizirala Pisarna Evropskega parlament v Sloveniji v sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
