Nepreviden domačin, premalo gasilcev, močan veter in nedostopen teren so glede na preiskavo grških gasilcev vzroki za smrtonosen požar vzhodno od Aten, ki je julija terjal najmanj 96 smrtnih žrtev. Moški je na hribu zažgal suhe veje, a kasneje ni pravilno pogasil ognja, zaradi močnega vetra pa se je ogenj razplamtel.
Po izsledkih preiskave grških gasilcev je prebivalec nehote sprožil požar 23. julija, in sicer na hribu nad najhuje prizadetim območjem. Ker ni dobro pogasil gorišča, je močan veter razpihal žerjavico in ogenj se je nato hitro razširil, je razvidno iz poročila gasilcev, ki so ga v torek objavili grški mediji. A h katastrofi so prispevali tudi premajhno število gasilcev, gasilskih vozil in letal za gašenje, saj so bili v istem času zaposleni s požarom zahodno od Aten. Težave so bile še s koordinacijo ter prepozna razglasitev evakuacije za ogrožena območja.
Grško pravosodje je sicer uvedlo ločeno preiskavo. V požaru, ki je med drugim opustošil letovišče Mati blizu Aten, je bilo uničenih ali huje poškodovanih več kot 4000 zgradb. Več ljudi se še zdravi v bolnišnicah. Po požarih je odstopil namestnik notranjega ministra, pristojen za civilno zaščito, Nikos Toskas, zamenjana sta bila tudi načelnika policije in gasilcev.
Grški premier Aleksis Cipras je obljubil 500 milijonov evrov za reorganizacijo služb za naravne nesreče ter napovedal, da bodo zrušili 3200 nezakonito zgrajenih poslopij, ki zapirajo dostop do cest in obale na Atiki. Veliko število žrtev je namreč med drugim posledica tega, da se mnogi zaradi zaprtih dostopov do morja niso imeli kam umakniti pred ognjenimi zublji.
